Z oknom do prihrankov

Ob dobri toplotni izolaciji zunanjega ovoja stavbe je ravno okno tisto, skozi katerega uhaja največ toplote, zato je med najpomembnejšimi lastnostmi oken toplotna izolativnost oz. toplotna prehodnost, ki jo zagotavljata tudi natančna izdelava in zatesnitev med okenskim profilom ter zidom. Če se odločamo za menjavo oken in želimo hkrati pridobiti nepovratna finančna sredstva, ki jih za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb tudi letos dodeljuje Eko sklad, mora zunanje stavbno pohištvo, to so okna, balkonska vrata in fiksne zasteklitve, izkazati toplotno prehodnost celotnega okna U ≤ 1,2 W/m²K (zasteklitev in okvir skupaj), v skladu s standardom EN 10077-1 oziroma EN 12567-1(2). V primerjavi s prejšnjimi leti pa so Eko skladove nepovratne finančne spodbude po javnem pozivu 6SUB-OB11 za energetsko učinkovite ukrepe pri obnovi stanovanjskih stavb letos namenjene le za vgradnjo lesenega zunanjega stavbnega pohištva. »Poleg tega, da je število vlog za vgradnjo stavbnega pohištva iz umetnih materialov lani tako naraslo, da glede na stroškovno učinkovitost in razširjenost tega ukrepa med občani ta spodbuda ni več potrebna, je odločitev o spodbujanju le lesenega zunanjega stavbnega pohištva tudi v skladu s sprejeto nacionalno politiko rabe lesa. Poleg tega na trgu skoraj ni več tovrstnega stavbnega pohištva, ki ne bi izpolnjeval z javnim pozivom predpisanih tehničnih lastnosti,« komentira spremembo direktor Eko sklada Franc Beravs.

Višina nepovratne finančne spodbude znaša največ 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 100 evrov na m² oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev, izdelanih iz lesa, in sicer za največ 30 m² zamenjanega zunanjega stavbnega pohištva na posamezno stanovanjsko enoto.

Pri tem je trend na področju toplotne prehodnosti lesenega zunanjega stavbnega pohištva še naprej izboljševanje toplotno izolativnih značilnosti oken in lesena okna so, kot poudarjajo v podjetju Jelovica, v primerjavi z okni iz umetnih mas v tehniki vedno korak naprej in postavljajo standarde. Kot nam je pojasnil Matevž Kodela, vodja razvoja zunanjega stavbnega pohištva v Jelovici, gre razvoj lesenega stavbnega pohištva v smer t. i. zelenega okna. Poleg »ekološke kvalitete«, kar zajema kakovosten les, kratko pot dobave lesa, energetsko varčno in čisto proizvodnjo, morajo proizvajalci za ta okna izpolnjevati še »ekonomske kvalitete« z nizkimi investicijami, ugodno proizvodno ceno ter »socialno-kulturne« in »funkcionalne kvalitete«.

Smreka, dobra in cenovno najugodnejša izbira!

S stališča dobrih toplotnih lastnosti je med drevesnimi vrstami, ki se uporabljajo za izdelavo oken, primerna zlasti smreka, pojasnjuje Kodela. Obenem je smreka glede na delež smrekovih gozdov v tem delu Evrope tudi cenovno najugodnejša izbira drevesne vrste, dodaja. Macesen in hrast imata sicer za malenkost boljšo toplotno prehodnost kot smreka, a so macesnova okna v primerjavi s smrekovimi po sogovornikovih besedah dražja za približno 25 odstotkov, hrastova pa za 50 odstotkov.

Okno ne predstavlja le negativnega člena, pri katerem je pomembna samo toplotna prehodnost, temveč je njegova lokacija v ovoju stavbe del energijske učinkovitosti ter vizualne podobe, poudarjajo v Veluxu (VEČ).

Postavlja se tudi vprašanje, ali vgraditi okna z dvoslojnim ali troslojnim izolacijskim steklom. »Dvoslojno izolacijsko steklo, ki se v Sloveniji standardno vgrajuje od leta 2003, izkazuje toplotno prehodnost Ug = 1,1W/m₂K, pred tem so se vgrajevala dvoslojna stekla s prehodnostjo Ug = 2,9W/m₂K. Če bi zamenjali ta okna z okni z dvoslojnimi stekli z izboljšano toplotno prehodnostjo, bi (odvisno tudi od velikosti okenskih površin, kakovosti fasade itd.) pri energentu prihranili do 25 odstotkov. Pri prenovi in vgradnji oken s trojnim izolacijskim steklom pa lahko prihranimo tudi do 40 odstotkov, odgovarja Kodela in dodaja, da cena teh oken ni vezana le na ceno vgrajenega stekla, temveč so okna s troslojno zasteklitvijo zaradi povečanja varnosti navadno opremljena z močnejšimi okenskimi profili, dodatnimi tesnili in elementi okovja.

Do konca leta 2010 je Eko sklad v okviru vseh treh javnih pozivov, ki se nanašajo na ukrepe energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb in rabe obnovljivih virov energije, prejel 20.428 vlog.

Lesena okna dražja, a »zelena« izbira

V primerjavi s PVC-okni so razlike v kakovosti okenskih profilov in okenskih sistemov pri lesenih oknih po sogovornikovih besedah manjše, vendar je pomembno, da so lesena okna konstrukcijsko pravilno izdelana in površinsko kakovostno zaščitena. Res je, da so lesena okna dražja, vendar nam, kot pravi Kodela, zagotavljajo večjo varnost (pasivna požarna varnost), dimenzijsko stabilnost in prijetnejše bivanje za uporabnika.

Odgovoriti na vprašanje o prednostih in pomanjkljivostih lesenih oken in oken iz umetnih mas ni enostavno, meni energetski svetovalec Bojan Grobovšek. »Sodobni PVC-okviri so že odpornejši proti UV-sevanju ter tudi dimenzijsko stabilni.« Je pa, kot pravi, les naraven material in ima prednost pred umetnimi masami, ki so ekološko manj primerne. »Če pa se zaradi cene odločimo za PVC-okna, se odločimo za kakovostnega proizvajalca,« poudarja.

Lani še vedno večje zanimanje za plastična okna

Kot že omenjeno, bodo do nepovratne finančne spodbude Eko sklada po javnem pozivu 6SUB-OB11 upravičeni le občani, ki bodo zamenjali staro zunanje stavbno pohištvo z novimi energijsko učinkovitimi lesenimi okni, balkonskimi vrati ali fiksnimi zasteklitvami. Obenem javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost večstanovanjskih stavb 7SUB-OB11 ne vključuje več dodelitev nepovratnih sredstev za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva v skupnih prostorih, saj se upravičenci v večstanovanjskih stavbah ne odločajo za vgradnjo oken in fiksnih zasteklitev, izdelanih iz lesa, poudarja direktor Eko sklada Franc Beravs.

Do konca leta 2010 je tako Eko sklad v okviru vseh treh javnih pozivov za nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb – 3SUB-OB10, 4SUB-OB10 in 5SUB-OB10 – občanom dodelil 9,7 milijona evrov, od tega za zamenjavo oken skupaj 4,17 milijona evrov, pri čemer se občani pri zamenjavi zunanjega stavbnega pohištva še vedno bolj odločajo za plastična okna. Po javnih pozivih 4SUB-OB10 in 5SUB-OB10 je Eko sklad za vgradnjo lesenih oken dodelil 0,794 milijona evrov, za vgradnjo plastičnih pa 1,331 milijona evrov; podatki o tem, ali so se občani v okviru javnega poziva 3SUB-OB10 odločili za vgradnjo lesenih ali plastičnih oken na Eko skladu, pa niso na voljo.

Več informacij o obeh javnih pozivih za kreditiranje naložb varstva okolja in pozivih za dodeljevanje nepovratnih sredstev je na voljo na spletni strani Eko sklada (www.ekosklad.si).