Z odpadki do prihranka in delovnih mest

Po podatkih iz študije, ki obravnava zakonodajo EU o odpadkih, bi s celovitim izvajanjem zakonodaje EU na področju odpadkov ne le prihranili 72 milijard evrov letno, ampak bi za 42 milijard evrov povečali letni promet sektorja EU za ravnanje z odpadki in recikliranje ter do leta 2020 ustvarili 400.000 delovnih mest, so po objavi študije, ki temelji na analizi velikega števila primerov iz Cipra, Nemčije, Irske, Italije in Nizozemske, sporočili iz Evropske komisije.

Usklajenost s politiko EU bi pomagala ustvariti sektor z 2,4 milijona delovnih mest in skupnim letnim prometom v višini 187 milijard evrov. Pri tem je v letu 2008 promet sektorja v višini 145 milijard evrov predstavljal okoli 1 % BDP v EU in dva milijona delovnih mest. Študija je med drugim s pomočjo primerov iz prakse pokazala, da bi okrepljene inšpekcije na nacionalni ravni in boljše znanje o ravnanju z odpadki prinesli pomembne izboljšave. Med osnovnimi problemi je v študiji izpostavljeno dejstvo, da v večini primerov cene ne odražajo resničnega stroška odstranjevanja blaga, poleg tega veliko držav članic še vedno nima primerne infrastrukture za ločeno zbiranje, recikliranje in predelovanje. Kot dodatno oviro avtorji navajajo tudi odsotnost mehanizmov sistematičnega nadzora in izvrševanja ter pomanjkanje zanesljivih podatkov o ravnanju z odpadki. Ob tem naj spomnimo, da je Agencija RS za okolje (ARSO) prejšnji teden izdala negativne odločbe 11 slovenskim odlagališčem, štirje upravljavci, Komunalno podjetje Logatec, Komunalo Trebnje, CEROD Novo mesto in Komunalno podjetje Ormož, pa bodo morali odlagališča zapreti. Preostali še čakajo na odločitve upravnega sodišča.

Evropski komisiji bodo ugotovitve iz študije služile kot podlaga za razvoj uravnotežene mešanice pravnih in ekonomskih inštrumentov, kot je predlagano v časovnem okviru za Evropo, gospodarno z viri, in tematski strategiji o preprečevanju odpadkov.

Ta teden, v četrtek, pa bodo poslanci glasovali o predlogu direktive za izboljšanje zbiranja in recikliranja elektronskih in električnih odpadkov po kateri bi morala večina držav članic do leta 2019 zbrati 65 odstotkov povprečne teže elektronske opreme, kar predstavlja približno 85 odstotkov vseh e-odpadkov. Slovenija je med državami, ki morajo izboljšati zmogljivosti za zbiranje in predelavo odpadkov, zato bo lahko rok preložila. Direktiva pa prinaša novosti tudi za potrošnike, saj bodo lahko ti izdelke, manjše od 25 cm, oddali v reciklažo tudi v vseh srednje velikih in velikih trgovinah z elektronskimi izdelki.