Veliki onesnaževalci se v Durbanu še vedno upirajo dogovoru

“Čas je da nehamo čakati na to, da bodo drugi kaj storili. Evropa ukrepa in izpolnjuje svoje obveznosti in vse več informacij imamo tudi o uspehih boja proti podnebnim spremembam v drugih razvitih in državah v razvoju,” je v Durbanu poudaril Žarnić. Dodal je, da Slovenija pripada zmanjšujoči se manjšini držav, ki so pripravljene izpolniti svojo odgovornost v okviru multilateralnega pravno zavezujočega sporazuma, kot je Kjotski protokol. “Ker verjamemo, da si moramo vsi prizadevati za celovit pravno zavezujoč sporazum, če želimo zaustaviti globalno segrevanje.”

Če bi bogate države nehale subvencionirati fosilna goriva z milijardami dolarjev letno, bi lahko več denarja namenili za pomoč revnim državam, da razvijejo “zeleno” gospodarstvo in se lažje soočajo s posledicami podnevnih sprememb, je po pisanju Guardiana dejal lord Nicholas Stern, nekdanji glavni ekonomist Svetovne banke in avtor poročila o stroških podnebnih sprememb, ki ga je naročila prejšnja britanska vlada. Stern je prepričan, da bogate države z davčnimi olajšavami, posojili in drugo podporo industriji fosilnih goriv mečejo stran denar in zapostavljajo obnovljive vire energije. Če bi vlade te subvencije ukinile, bi lahko zbrale okoli 10 milijard dolarjev letno za pomoč revnim državam pri boju proti podnebnim spremembam, je prepričan.

EU je po Žarnićevih besedah pripravljena zagotoviti most do takega globalnega dogovora tako, da prevzame obveznosti drugega ciljnega obdobja Kjotskega protokola. “A če je to vse, kar dosežemo v Durbanu, se bomo sicer morda hvalili s kratkoročno zmago pred mediji, a ne bomo naredili kaj prida za izpolnitev našega glavnega namena, zmanjšanja globalnih emisij toplogrednih plinov,” pravi. Zato Žarnić poudarja, da potrebujemo verodostojen načrt, kako bomo prišli do globalnega dogovora, ki mora slediti drugemu in tudi zadnjemu ciljnemu obdobju Kjotskega protokola. Zagotoviti moramo tudi, da bo poročanje in preverjanje izpolnjevanja vseh obveznosti, zavez in obljub potekalo po primerljivih verodostojnih standardih na temelju Cancunskih sporazumov.

Žarnić še meni, da so elementi možnega dogovora v Durbanu, ki jih je v torek v svojem govoru razgrnil predsednik Južnoafriške republike Jacob Zuma, razumni in meni, da bi vsi morali upoštevati njegovo mnenje. Elementi za kompromis, ki jih je predstavil Zuma, sicer v veliki meri odražajo stališče EU, da je treba hkrati s sprejemom drugega ciljnega obdobja Kjotskega protokola doseči tudi dogovor o časovnici za pripravo globalnega celovitega pravno zavezujočega dogovora, ki bi moral stopiti v veljavo po izteku drugega ciljnega obdobja kjota.

Brazilija, Kitajska, Indija in ZDA za čim kasnejši dogovor

Novinar britanskega BBC Richard Black medtem piše, da v Durbanu obstaja široka koalicija, ki želi, da čim prej pride do novega, zakonsko zavezujočega dogovora, ki bi pokrival vse države. V to koalicijo sodijo skupina najmanj razvitih držav, skupnost majhnih otoških držav, EU in nekatere države v Afriki in Latinski Ameriki. Veliki onesnaževalci pa medtem še vedno želijo, da se proces za ta dogovor prične kasneje. Brazilija je tako jasno povedala, da ne želi, da se proces začne pred letom 2015, Kitajska, Indija in ZDA pa si menda želijo, da bi se to obdobje premaknilo še na kasnejši datum.

Brazilija, Kitajska in Indija prav tako trdijo, da bi, preden se začne kakršenkoli nov proces, zahodne države morale izpolniti svoje obstoječe zaobljube, med drugim dodatno zmanjšanje emisij v sklopu Kjotskega protokola. “Če se zavezeš k nečemu, moraš izpeljati, kar si rekel, da boš,” je poudaril Luiz Alberto Figueiredo Machado, vodja brazilske delegacije.

A Kanada je že potrdila, da ne bo podprla podaljšanja Kjotskega protokola. Kot pravi kanadski minister za okolje Peter Kent, namreč verjamejo, da so pogajanja, ki so lansko leto potekala v Cancunu, prinesla bolj realistične in večje zaveze na področju podnebnih sprememb. “Države, ki so podpisale Cancunski sporazum, povzročajo več kot tri četrtine svetovnih emisij, kar je dvakrat več kot države, ki so podpisale Kjotski sporazum,” pravi. Kent tako meni, da je Cancunski sporazum bolj realističen kot Kjoto in da bo bolj učinkovit.

Bo EU na koncu ostala sama?

EU pa je Kjotski protokol pripravljena podaljšati le, če se bo vrh v Durbanu dogovoril o jasni časovnici ali o procesu, ki bi pripeljal do novega globalnega sporazuma, ki bi zavezoval vse države. Po besedah direktorja službe vlade za podnebne spremembe Jerneja Stritiha so ministri EU v nasprotnem primeru pripravljeni tudi na možnost, da drugega ciljnega obdobja kjota ne bo in da bo EU sama nadaljevala z izvajanjem podnebno energetskega paketa ob vzpostavljanju bilateralnih partnerstev z drugimi gospodarstvi. Stritih sicer meni, da bi bil tak izid katastrofalen za sam pogajalski proces in bi v največji meri škodoval državam v razvoju, saj bi veliko težje pristopale do pomoči razvitih držav za prilagajanje in zmanjševanje emisij.