Večja kakovost bivanja in spodbujanje URE nov trend kreditiranja Eko sklada

Kot je za Energetiko.NET pojasnil prvi mož sklada Franc Beravs, pri javnih pozivih za kreditiranje bodisi občanov bodisi pravnih oseb na Eko skladu predvidijo neko vsoto, znotraj te pa določijo namene, ki so deležni ugodnega kreditiranja, in seveda kriterije.

Znano je, da so v skladu letos za kreditiranje namenili 28 milijonov evrov, v obdelavi pa imajo še kar precej vlog iz lanskega leta, in sicer približno 8.000, kar naj bi pospešili z dodatnimi zaposlitvami. Je pa dodeljevanje kreditov, predvsem pravnim osebam, relativno dolgotrajen proces.

V koledarskem letu se tako odvijajo aktivnosti, ki so tudi posledice pozivov iz preteklih let. Lani so tako odobrili skupno 20 milijonov evrov kreditov, od tega 15 milijonov podjetnikom in dobrih pet milijonov občanom, podpisanih pa so imeli le za 4,1 milijona evrov pogodb z občani, s podjetniki pa za 17,5 milijona evrov.

Spodbujanje občanov za najemanje kreditov

Lani je sicer bilo več kot 60 odstotkov kreditnih sredstev, namenjenih občanom, porabljenih za ukrepe URE, približno 15 odstotkov za naložbe v OVE, drugo pa je šlo za menjavo strešnih kritin. V Eko skladu pa letos skušajo pri občanih povečati interes za najemanje kreditov s tem, da se najem kredita in pridobitev subvencije ne bosta več izključevala. Po besedah Beravsa namreč tudi občani izvajajo naložbe, ki kaj hitro dosežejo vrednost 20 tisoč evrov.

Na interese glede kreditiranja pa še vedno zelo vpliva sedanja aktualna kriza, sploh pri podjetjih. Kot pojasnjuje Beravs, je sedaj v občinah, ki so bile v zadnjih letih zelo slab kreditojemalec, vendarle že slišati posamezne napovedi, da bodo tudi občine v večji meri najemale kredite za okoljske naložbe, med drugim za ureditev kanalizacije.

Za URE še veliko neizkoriščenih možnosti

Pri investiranju v ukrepe OVE in URE se Slovenci najraje odločamo za izolacijo fasad in zamenjavo oken ter za vgradnjo toplotnih črpalk. S svojim delovanjem pa Eko sklad začrtuje trende tudi na področju kakovosti bivanja. Letos tako denimo ne podeljuje več sredstev za plastična, ampak zgolj za lesena okna. Potencialov na področju URE pa je v Sloveniji še neizmerno veliko.

Priprava ocene za sredstva v 2012

Po besedah Beravsa pa v skladu trenutno šele pripravljajo oceno o tem, koliko sredstev se bo nabralo prihodnje leto, na podlagi tega pa bodo lahko določili tudi vsoto sredstev, namenjenih sofinanciranju okoljskih naložb. Sprejeta uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih je spodbudila velike porabnike k pripravi programov za doseganje prihrankov, tako da bo sredstev, ki so jih letos prejeli v skladu in jih je nepričakovano veliko, nekoliko manj, obenem pa porabniki energije, ki imajo naprave, ki povzročajo emisije ogljikovega dioksida, s katerimi lahko trgujejo, niso dolžni plačevati prispevka.