V Sloveniji velik potencial za mikro in majhne bioplinske naprave!

Nameščanje bioplinskih proizvodnih naprav se je v Sloveniji pospešeno odvijalo po letu 2002, ko je vlada sprejela ustreznejše odkupne cene in premije za kvalificirane proizvajalce. Prvo bioplinarno z nazivno električno močjo 1 MW smo dobili leta 1993, po letu 2004, ko je bila nameščena druga, pa so naprave doživele razcvet; danes jih je največ v Prekmurju. Eko sklad, ki tudi letos ponuja ugodne okoljske kredite z nižjo obrestno mero za investicije v bioplinske proizvodne naprave, je prvo kreditiral leta 2005.

V preteklosti so predvsem večji kmetje in investitorji videli priložnost v izgradnji bioplinskih proizvodnih naprav, zato so pogostejše večje bioplinarne z nazivno električno močjo od 1 MW naprej, a kot je pojasnil mag. Tomaž Poje s Kmetijskega inštituta Slovenije, ostaja zaradi razdrobljenosti slovenskega kmetijstva še ogromno prostora za mikro in majhne bioplinske naprave. Dodaja, da se bodo morali kmetje v prihodnje organizirati v zadružništva in podobne oblike partnerstva, prek katerih bi lahko zgradili (skupne) bioplinske naprave, vendar z enim upraviteljem.

Javni poziv Eko sklada za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov 44PO10 bo odprt do 21. decembra 2010. Od razpisanih 20 milijonov evrov je trenutno odobrenih za 4,4 milijona evrov kreditov. Od 19 odobrenih kreditov je večina kreditov (15) odobrenih za financiranje postavitve sončnih elektrarn v skupni vrednosti 3,5 milijona evrov.

Stroški investicije pri manjših bioplinskih napravah so sicer na enoto proizvedene električne energije višji kot stroški bioplinske naprave z močjo 1 MW, ki se v zadnjih letih gradijo v Sloveniji, vendar lahko investitor manjše bioplinarne marsikaj postori sam. Velike bioplinske naprave se po navadi delajo na ključ, tehnologija je vrhunska, avtomatizirana in računalniško upravljana.

V prid mikro in majhnim bioplinskim napravam so tudi odkupne cene za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Lani je namreč vlada sprejela uredbo o odkupnih cenah, glede na katero so bioplinske naprave razdeljene po velikosti kogeneratorske enote (po električni moči). Bioplinske naprave manjše moči imajo tako boljše odkupne cene za proizvedeno električno energijo. Odkupna cena je višja tudi za kmetijske substrate; plačilo pa lahko izboljšamo tudi z dodatki ali bonusi, ki spodbujajo večjo porabo gnoja oziroma gnojevke kot substrata in izkoriščanje toplote.

Male bioplinske naprave do 200 kW nazivne električne moči so upravičene do izplačila dodatka v višini 20 odstotkov obratovalne podpore, če gnoj in gnojevka letno pomenita prostorninsko več kot 70 odstotkov substrata za pridobivanje bioplina.

Kljub temu da smo v zadnjem času namestili kar precej bioplinskih naprav, ki oddajajo v omrežje zeleno energijo – trenutna nazivna električna moč kogeneratorskih enot na kmetijskih bioplinskih napravah je 15,8 MW –, pa po sogovornikovih besedah premalo izkoriščamo toploto, ki bi jo lahko uporabili za ogrevanje stavb. To je seveda povezano z neustrezno infrastrukturo.

Javni poziv Eko sklada za kreditiranje okoljskih naložb občanov 43OB10 bo odprt do 28. januarja 2011. Od 12 milijonov evrov razpisanih sredstev je trenutno odobrenih za slabe 4 milijone evrov kreditov. Med temi krediti prevladujejo krediti za naložbe v učinkovito rabo energije v stanovanjskih stavbah. Med naložbami občanov v rabo obnovljivih virov energije pa je Eko sklad največ kreditnih sredstev odobril za namestitev toplotnih črpalk, kotlov na lesno biomaso in sončnih elektrarn.

Glede na izkoristke današnjih motorjev oz. kogeneracijskih postrojenj se 38 odstotkov v bioplinu nakopičene energije pretvori v električno energijo in približno enak delež v toplotno energijo – to je odvisno od velikosti naprave oz. moči postrojenja. V povprečju se približno 30 odstotkov pridobljene toplotne energije (in do 20 odstotkov električne energije) porabi za delovanje bioplinarne, preostanek pa je na voljo za druge industrijske procese (ogrevanje, sušenje, proizvodnja biodizla ali bioetanola …).

Eko sklad je za bioplinarne odobril že za več kot 10 milijonov evrov kreditov

Na podlagi letošnjega javnega poziva Eko sklada za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov 44PO10 na Eko skladu do zdaj sicer niso odobrili nobenega kredita za naložbo v bioplinsko proizvodno napravo, a trenutno obravnavajo eno vlogo pravne osebe za odobritev kredita.

Eko sklad lahko za naložbo podjetja v bioplinsko elektrarno z ugodnimi posojili, za katere letos obrestna mera znaša trimesečni EURIBOR + najmanj 1,5 % oziroma višji fiksni pribitek, ki ne zagotavlja pomoči države, pokrije približno 80 odstotkov upravičenih stroškov.

Prvo bioplinsko napravo je Eko sklad kreditiral leta 2005 in je last samostojnega podjetnika Marjana Kolarja, ki je v Logarovcih zgradil čistilno bioplinsko napravo za razgradnjo gnojevke in posredno pridobivanje bioplina za proizvodnjo električne energije. Isto leto je investitor Panvita Ekoteh Rakičan s kreditom Eko sklada zgradil bioplinsko napravo Nemščak in energetski center za soproizvodnjo toplote ter električne energije iz bioplina. 

Vremenske razmere na delovanje bioplinarn ne vplivajo

Zanimanje občanov na letošnjem javnem pozivu za kredite Eko sklada je manjše v primerjavi s preteklimi leti, ker imajo občani za istovrstne naložbe možnost pridobiti tudi nepovrnljiva sredstva države. Kredita in nepovrnljivih sredstev hkrati za isto naložbo ne morejo pridobiti, razen ko gre za zahtevnejše energijsko učinkovite obnove stanovanjske stavbe, ki vsebuje najmanj tri ukrepe in katerih vrednost presega 20.000 evrov.

Glede na nedavno analizo Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije imamo dovolj potenciala, da bi po manj ugodnem scenariju lahko postavili za 86 MW nazivne električne moči bioplinskih elektrarn, po najboljšem scenariju celo 147 MW, ne da bi bistveno posegali v primarno kmetijsko pridelavo.
Bioplin nastaja v večstopenjskem procesu fermentacije (anaerobne digestacije – gnitje v okolju brez kisika oz. z zmanjšanim deležem le-tega) zaradi delovanja anaerobnih mikroorganizmov.

Prednosti proizvodnje bioplina so dobro znane: s pridobivanjem in prodajo energije iz bioplinskih proizvodnih naprav obdelamo in recikliramo številne kmetijske ostanke in stranske proizvode, različne biološke odpadke, organske odpadne vode iz industrije ter kanalizacijske odplake na trajen in okolju prijazen način.
Navsezadnje pa lahko bioplinske naprave celo zmanjšajo ali odstranijo neprijeten vonj končnega substrata gnoja in drugih bioloških odpadkov. Strah lokalnega prebivalstva je pred smradom zaradi biopliarn po navedbah strokovnjakov neupravičen, če bi se uporabljale najnaprednejše tehnologije.

Čeprav uporabljamo bioplin predvsem za proizvodnjo električne energije in toplote, ga lahko kot energent dovajamo v omrežje za oskrbo s plinom (biometan) ali ga uporabljamo kot (bio)gorivo. Velika prednost bioplinarn v primerjavi z drugimi elektrarnami na obnovljive vire energije je tudi, da vremenske razmere na njihovo delovanje ne vplivajo.

Pred investicijo …

Pred gradnjo je treba pridobiti kar nekaj dovoljenj, ki po navedbah našega sogovornika s Kmetijskega inštituta Slovenije vzamejo precej časa; problematična se zaradi sosedov pogosto izkaže zlasti umestitev v prostor. Vsekakor pa je temeljni pogoj za investicijo v bioplinsko proizvodno napravo zagotovljen vhodni substrat (gnojevka, energetske rastline, druga biomasa …) in dovolj kmetijskih površin za raztros predelanega substrata, ki je sicer kakovostno organsko gnojilo. Pri razpoložljivih površinah je treba upoštevati tudi zahteve iz nitratne direktive, ki omejuje vnos organskega dušika. Potem ko ima investitor vse potrebne papirje (dokumente oz. dovoljenja), gradnja poteka hitro in je lahko končana v nekaj mesecih.

Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo (SODO) in Borzen, organizator trga z električno energijo, sta izdala priročnik s koristnimi nasveti za izgradnjo manjših elektrarn. Priročnik je dostopen tudi na spletu.

Tradicionalno so se bioplinske proizvodne naprave postavljale v bližini živinorejskih kmetij, kjer so za substrat uporabljali živalsko gnojevko. Ker pa se poleg gnojevke danes uporabljajo tudi drugi substrati (zelena biomasa in različni organski odpadki), lahko bioplinarno postavimo tudi na druge lokacije, kot so bližina obratov živilsko-predelovalne industrije, odlagališča organskih odpadkov in kmetije, ki se ne ukvarjajo z živinorejo.

Več informacij o kreditih Eko sklada najdete TUKAJ.

VEČ