V prihodnje tudi brez premoga in jedrske energije?

Namen Kažipota za energijo EU, ki ga je predstavila Evropska komisija, je postaviti osnove za prihodnje investicije in politike v energetiki. Kažipot vključuje analizo petih različnih scenarijev (in scenarij brez ukrepanja) za naslednjih 40 let. Na podlagi scenarijev je ugotovljeno, da lahko Evropa zadovolji svoje energetske potrebe brez premoga in jedrske energije, komentirajo zaključke kažipota  v Focus društvu za sonaraven razvoj. Scenariji predpostavljajo 85-odstotno zmanjšanje izpustov v energetskem sektorju do leta 2050.

V Focusu izpostavljajo, da nosi kažipot dve pomembni sporočili, in sicer, da zahteva vsak potencialni scenarij visok delež obnovljivih virov energije, pri čemer predvideva scenarij z najvišjim deležem obnovljivih virov le 1,5 odstotka jedrske energije v končni energiji (3,5 odstotke elektrike) in manj kot 1 odstotek premoga s tehnologijo zajemanja in shranjevanja ogljika (CCS) (2,1 odstotka električne energije). Drugi poudarek kažipota je na tem, da dekarbonizacija energetike ne predstavlja dodatnih stroškov za davkoplačevalce v primerjavi s trenutnim umazanim načinom pridobivanja energije. Do tega zaključka je komisija prišla ob upoštevanju cen za obnovljive vire in energetsko učinkovitost.

Tomislav Tkalec, vodja programa Energija v Focusu, društvu za sonaraven razvoj ugotovitve kažipota komentira, da premog in jedrska energija potemtakem nista nujno potrebna in ju lahko nadomestimo s čisto energijo. »Kažipot za energijo jasno kaže, da so naši dolgoletni pozivi k nadomeščanju fosilne in jedrske energije z učinkovito rabo in obnovljivimi viri energije upravičeni. Podobno bi verjetno pokazal tudi ‘čistejši’ scenarij za Nacionalni energetski program za Slovenijo, če bi ga bila vlada pripravila.«

V Focusu sicer obžalujejo, da kažipot obenem podcenjuje potencial energetske učinkovitosti in predpostavlja previsoke stroške za ukrepe  učinkovite rabe energije. »Popolnoma nesprejemjivo je, da nobeden od scenarijev ne predvideva izpolnitve 20-odstotnega cilja za energetsko učinkovitost do leta 2020, za katerega je komisija sama dokazala, da je dosegljiv. Doseganje tega cilja je predpogoj za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov,« izpostavlja Tkalec.

Strokovna vodja v Focusu Lidija Živčič ob tem dodaja: »Razvoj slovenske politike, zakonodaje in prakse trenutno ni v skladu z glavnimi ugotovitvami Kažipota za energijo. Medtem ko nam kažipot kot politično in investicijsko usmeritev postavlja korenito zmanjšanje izpustov in prehod na obnovljive vire, Slovenija gradi nov blok na lignit, ki bo v ozračje poslal več kot 120 milijonov ton CO2. Namesto, da bi denar usmerjali v obnovljive vire, ga za projekt TEŠ 6 v bistvu jemljemo iz obnovljivih virov, iz Dravskih elektrarn.«

Slovenija je obenem od komisije dobila opozorilo, ker naša zakonodaja še ni v skladu s predpisi o okoljsko primerni zasnovi izdelkov, ki zahtevajo bolj energetsko učinkovite izdelke. Razen tega smo v zamudi tudi pri izvedbi direktive o energetski učinkovitosti stavb, saj bi morali imeti v stavbah, ki jih opredeljujejo predpisi, energetske izkaznice najkasneje do 31. decembra 2010, še sporočajo s Focusa.