V Eko skladu v prihodnje pričakujejo večje zanimanje občin za njihova sredstva

Eko sklad ima trenutno odprtih kar nekaj instrumentov, ki omogočajo pridobitev povratnih in nepovratnih sredstev za vrsto naložb na področju URE in izrabe OVE tako za občane kot za pravne osebe, kamor spadajo tudi občine. V zadnjih letih Eko sklad letno za kreditiranje nameni okoli 25 do 30 milijonov evrov, je pojasnil Beravs. Dodal je, da se razmerje med danimi krediti pravnim osebam in občanom od leta do leta deloma razlikuje. Medtem ko so od leta 2005 do 2008 občani zelo intenzivno najemali posojila, zadnja leta praktično ne sprašujejo več za ugodna posojila pri Eko skladu, ker imajo za podobne ukrepe na voljo tudi subvencije.

„Dopuščamo, da nam kreditojemalec ponudi različne instrumente zavarovanj kredita. Najbolj enostavna pot do pridobitve kredita je, če ponudi bančno garancijo. Občinam je dovolj, da jamčijo z menicami,“ pravi Franc Beravs.

Ostri, a izpolnjivi pogoji

Za tiste pravne subjekte, ki delujejo na trgu, lahko kredit Eko sklada deluje tudi kot državna pomoč. V primeru, da referenčna obrestna mera, ki določa mejo državne pomoči, preseže Eko skladovo obrestno mero, je potem razlika ugodnosti v Eko skladovi obrestni meri izražena kot državna pomoč. Pri dodeljevanju državnih pomoči se poslužujejo pravila 'de minimis', kar pomeni, da se podjetje evidentira kot prejemnik državne pomoči, v treh letih pa njegova pomoč ne sme preseči 200.000 evrov. A, kot pravi Beravs, zadnji dve leti njihova posojila niso imela elementa državne pomoči, ker obrestne mere sklada približno za 0,1 do 0,2 odstotka presegajo tisto referenčno mero, ki določa nivo državnih pomoči.