Težave pri izvajanju daljinskega ogrevanja na biomaso

Če želiš podeliti koncesijo za daljinsko ogrevanje, je veliko administrativnih ovir, pojasnjuje Stritih. Veliko težav je zaradi procesov javnega naročanja, ki prestrašijo občine, prav tako so težave, če npr. želite zgraditi toplovod po nekem kraju, kajti potrebujete služnosti, dovoljenja ... „Tu je nekaj potenciala, da bi te investicije občin pospešili s kakšnimi bolj proaktivnimi državnimi ukrepi in jim olajšali breme.“

Kot dober zgled Stritih omenja Avstrijo, kjer so se naučili, kam dati subvencije. Tako subvencionirajo priključke hišam, da se priključijo na ta omrežja, ne subvencionirajo pa proizvodnje energije. „Pri nas smo pa v preteklosti subvencionirali ravno kotle občinam, potem pa občine niso dobile ljudi, ki bi se priključili na omrežje, ker bi jih to nekaj stalo,“ pravi Stritih, ki je prepričan, da bo svoje naredila tudi cena nafte.

Povečati moramo posek v gozdovih

Stritih še pravi, da je generalna politika vlade, da se poveča posek v gozdovih, za kar omenja dva razloga. Prvi je, da imamo že visoko lesno zalogo in da gozdovi ne rastejo v neskončnost. Ko se postarajo, lahko pride do nekontroliranega kolapsa, kjer pa potem pride do velikih emisij, zaradi česar je bolje aktivno ohranjati bolj mlade gozdove. Drugi razlog pa je, da je les zelo dober material za gradnjo, pohištvo, nadomestilo plastike in kovin, ostanki lesa pa so obnovljiv energent. „V Sloveniji še zmeraj porabimo veliko drv za kurjavo, lahko bi jih še več, treba pa je zagotoviti, da bo izgorevanje bolj učinkovito in da pri tem ne bo onesnaženja.“

Obstaja tudi delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov gospodarskega ministrstva, kmetijskega ministrstva in službe vlade za podnebne spremembe, ki je že pripravila osnutek akcijskega načrta za lesni sektor. Omenjeni načrt po Stritihovih besedah poudarja, da je treba postopoma povečati sečnjo, motivirati lastnike, da bodo več sekali, hkrati pa je treba povečati stopnjo predelave lesa.

Za stopnjo predelave so zdaj ozko grlo žage, ker imamo žage, ki niso konkurenčne avstrijskim. Zato Slovenci vozimo hlode v Avstrijo, tam jih razžagajo, potem pa nam jih prodajo nazaj za gradbeni les, pojasnjuje Stritih in dodaja, da Marles v hiše ne more vgrajevati slovenskih elementov, ker morajo biti certificirani. „Če se bo stopnja predelave lesa povečala, bo ostalo tudi veliko več lesnih ostankov, kar pomeni, da bo tudi več biomase za kurjenje,“ še pravi.