Stroške investicije v toplotno črpalko zmanjšamo z izbiro prave moči

Zadeni toplotno črpalko Termo Shopa

Na Energiji doma smo že pisali o tem, ali izbrati toplotno črpalko, ki kot toplotni vir izkorišča podtalnico, zemljo ali zrak, tokrat pa se bomo osredotočili na posledice nepravilno določene moči toplotne črpalke in na nasvete pri zamenjavi obstoječega ogrevalnega sistema s toplotno črpalko. V podjetju Termo shop so nam tudi pojasnili, kakšna je razlika v moči toplotne črpalke v nizkoenergijski in pasivni hiši.

Pri nepravilno določeni moči toplotne črpalke je povišanje stroškov za ogrevanje lahko zelo visoko, zato je zelo pomembno, da izberemo pravo toplotno črpalko za naš dom, poudarjajo v podjetju Termo shop.

Občanom letos na voljo 12 milijonov evrov nepovratnih finančnih spodbud za ukrepe v učinkovito rabo in obnovljive vire energije v stanovanjskih stavbah.

Če izberemo toplotno črpalko s premajhno močjo, se ta razlika običajno kompenzira z vgrajenimi elektrogrelci, ki prinašajo nepotrebne visoke stroške ogrevanja in izničijo bistveno prednost toplotne črpalke – varčnost. Če ima toplotna črpalka premajhno moč in je brez vgrajenih grelcev, pri nizkih temperaturah objekta ne moremo ogreti na želeno temperaturo.

Lahko se zgodi, da investiramo več, kot bi bilo potrebno, če se na primer odločimo za preveliko toplotno črpalko, ki ima prigrajen ustrezen zalogovnik. Z vidika uporabe takšna odločitev ni napačna, vendar so stroški prvotne investicije po nepotrebnem preveliki. Če pa toplotna črpalka nima ustreznega zalogovnika, lahko pride do prepogostih zagonov, kar v najslabšem primeru pomeni odpoved kompresorja. Zamenjava le-tega prinese precejšnje stroške, pojasnjujejo v podjetju.

Tudi letos bo Eko sklad občanom za celovito obnovo starejših stanovanjskih stavb in hkratno izvedbo več ukrepov, katerih skupna vrednost presega 20.000 evrov, ter za gradnjo ali nakup nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe omogočil tako nepovratne finančne spodbude kot tudi najem ugodnega kredita, če bodo naložba oziroma ukrepi izpolnili pogoje, ki so zapisani v veljavnem javnem pozivu za kreditiranje in javnem pozivu za nepovratna sredstva 6SUB-OB11.

Pomembna je moč toplotne črpalke

Ko se odločamo za nakup toplotne črpalke, je zelo pomembno, da izberemo črpalko s takšno močjo, ki bo ogrela naš dom. Višina investicije je odvisna tudi od izbranega sistema toplotne črpalke: zrak/voda, zemlja/voda ali voda/voda.

V podjetju Termo shop so pripravili primerjavo uporabe toplotne črpalke v 150 m² veliki nizkoenergijski in pasivni hiši (novogradnja). Nizkoenergijska hiša ima običajno okoli 40 W/m² toplotne izgube. To pomeni, da so toplotne izgube objekta, ki meri 150 m², okoli 6 kW, toplotna črpalka pa mora pokriti še potrebe po ogrevanju sanitarne vode. V podjetju Termo shop zato svetujejo, da za 150 m² veliko nizkoenergijsko hišo izberemo toplotno črpalko z močjo 8 kW.

Strošek investicije v sistem zrak/voda pri kakovostni 8 kW toplotni črpalki, ki vključuje bojler, montažni material, montažo in zagon, je okrog 7.500 evrov. Strošek investicije v sistem zemlja/voda, kjer sta poleg že omenjenega vključena še zemeljski kolektor in zalogovnik, pa je približno 9.000 evrov, pravi Jure Šacer iz podjetja Termo shop.

Poleg izgube energije je očitna tudi razlika v ceni

V primerjavi z nizkoenergijsko hišo je toplotna izguba pri pasivni hiši manjša – okoli 15 W/m² ali manj. To pomeni, da so toplotne izgube objekta, ki je velik 150 m², okoli 2,3 kW, toplotna črpalka pa mora pokriti še potrebe po ogrevanju sanitarne vode. Za tak objekt je običajno dovolj toplotna črpalka z močjo od 4 do 5 kW.

Strošek investicije v sistem zrak/voda kakovostne 5 kW toplotne črpalke, skupaj z bojlerjem, montažnim materialom, montažo in zagonom, je približno 6.000 evrov; strošek investicije v sistem zemlja/voda, kjer je vključen še zemeljski kolektor in zalogovnik, pa je okoli 8.000 evrov, še pravijo v Termo shopu.

Priporočljiva je izvedba dodatne izolacije

Obstoječe hiše so običajno slabše izolirane, zato pri zamenjavi ogrevalnega sistema s toplotno črpalko v podjetju priporočajo izvedbo dodatne toplotne izolacije, kjer je ta mogoča. Dodatna izolacija namreč prinaša nižjo investicijo ogrevalnega sistema, saj se v tem primeru lahko odločimo za toplotno črpalko z manjšo močjo. Pri zamenjavi kotla s toplotno črpalko pa je potrebno stremeti predvsem k temu, da objekt ogrejemo s čim nižjo temperaturo ogrevalne vode. Pri tem nam po Šacerjevih navedbah lahko pomagajo veliki oz. predimenzionirani radiatorji.

Do 31. marca 2011 je Eko sklad podaljšal veljavnost javnega poziva 44PO10 (razpisanih 20 milijonov evrov) za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov in javnega poziva 43OB10 (razpisanih 12 milijonov evrov) za kreditiranje okoljskih naložb občanov; poslovni in finančni načrt Eko sklada za leto 2011 pa predvideva tudi objavo dveh javnih pozivov za kreditiranje okoljskih naložb v skupni višini 28 milijonov evrov; od tega bo za občane predvidoma razpisanih 8 milijonov evrov.

Ob tem se poraja tudi vprašanje, ali je ob zamenjavi obstoječega ogrevalnega sistema s toplotno črpalko priporočljivo radiatorje zamenjati s talnim gretjem. Kot pravi Šacer, predstavlja talno ogrevanje sicer najboljšo možno rešitev, a je v večini primerov tudi precej drag poseg v objekt, zato pogosto ni učinkovit. Lahko pa povečamo ali dodamo radiatorje ali jih zamenjamo z ventilatorskimi konvektorji, s katerimi lahko prav tako dosežemo znižanje potrebne temperature ogrevalne vode, kar vodi v boljšo učinkovitost toplotne črpalke in v nižje stroške ogrevanja.

Poleg kakovosti toplotne črpalke, ki se pogosto kaže tudi v ceni, je izjemnega pomena tudi pravilno izvedena montaža, od katere je odvisna učinkovitost celotnega sistema.

Največ zanimanja za toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode

Eko sklad je letos iz sredstev, ki se zbirajo na podlagi Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih, občanom zagotovil nepovratne finančne spodbude v višini 12 milijonov evrov. Od tega je 10 milijonov evrov v okviru javnega poziva 6SUB-OB11 namenjenih spodbujanju izvedbe različnih ukrepov za učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije v eno- ali dvostanovanjskih stavbah oziroma posameznih stanovanjih. Med ukrepi, za katere občani lahko dobijo nepovratne finančne spodbude, je tudi vgradnja toplotne črpalke.

Dva milijona evrov sta po javnem pozivu 7SUB-OB11 namenjena izvedbi določenih ukrepov za učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije pri obnovi tri- ali večstanovanjskih stavb (VEČ).

Na podlagi lanskega javnega poziva 4SUB-OB10 je Eko sklad v okviru doslej dodeljenih pravic do nepovratne finančne spodbude za toplotne črpalke največ nepovratnih sredstev odobril za toplotne črpalke zemlja/voda, največ zanimanja pa je bilo za toplotne črpalke zrak/voda za pripravo sanitarne tople vode.

Do konca leta 2010 je Eko sklad v okviru vseh treh javnih pozivov za nepovratne finančne spodbude, ki se nanašajo na ukrepe energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb in rabe obnovljivih virov energije, prejel 20.428 vlog. Kot so nam povedali na Eko skladu, je najpogostejši razlog, zaradi katerega prejete vloge občanov za nepovratne finančne spodbude zavrnejo, da naložbo, ki naj bi jo sklad sofinanciral, investitor izvede, preden vlogo odda. Drugi pogost razlog za zavrnitev vloge je, da naložba ne ustreza tehničnim karakteristikam, kot jih terja javni poziv.

Več informacij o obeh javnih pozivih za kreditiranje naložb varstva okolja in pozivih za dodeljevanje nepovratnih sredstev je na voljo na spletni strani Eko sklada (www.ekosklad.si).