Prvo veliko vetrnico bomo dobili predvidoma aprila

Gradbeno dovoljenje za postavitev pilotne vetrne elektrarne na Griškem polju pri Dolenji vasi je postalo pravnomočno 28. decembra lani, a pred pomladjo AAE z gradnjo ne more nadaljevati. Zaradi zimskih temperatur jim gradnje ne dopušča tehnologija, poleg tega pa so nemškemu Enerconu, ki je njihov dobavitelj opreme, potekla dovoljenja za transport in delo, zato jih mora obnoviti, kar pa navadno traja tedne. »AAE mora prav tako obnoviti posojilo, ki smo ga že imeli odobrenega, a so ga zaradi vsega dogajanja začasno blokirali,« še pojasnjuje Korošec.

»Prva lastovka še ne prinese pomladi, čeprav smo tega napredka vsi energetiki zelo veseli. V Sloveniji žal pogrešamo resnega večjega investitorja v vetrne elektrarne iz vrst domačih proizvajalcev električne energije (HSE, GEN energija). Če bomo čakali na tujce, se bo le malo premaknilo,« je zadevo komentiral mag. Janez Kopač, direktor Direktorata za energijo Ministrstva za gospodarstvo. V akcijskem načrtu za OVE imamo sicer do leta 2020 predvidenih instaliranih 106 MW vetrnih elektrarn, od tega bi jih moralo biti že v letu 2012 instaliranih 2 MW, v letu 2015 pa npr. že kar 60 MW. »To je zavezujoč cilj, ki ga bo Evropska komisija nadzirala. Ob siceršnjih zapletih pri umeščanju vetrnih elektrarn v prostor, ob načelnem nasprotovanju vplivne nevladne organizacije vetrnim elektrarnam nasploh in ob odsotnosti resnejšega domačega investitorja je ta cilj videti iluzoren,« je še dodal.

Dodaja, da pred začetkom marca z gradnjo ne bodo nadaljevali. Za dokončanje vetrne elektrarne sicer potrebujejo še 15 delovnih dni, temu pa sledi še tehnični pregled, ko lahko stranke v postopku postavijo še kakšno zahtevo. A Korošec pričakuje, da dodatnih pogojev ne bo in da bodo aprila dobili uporabno dovoljenje.

Naložba v omenjeno vetrno elektrarno znaša tri milijone evrov, Korošec pa pričakuje, da bo zaradi vsega, kar se je zgodilo, za vsaj 15 odstotkov dražja. Zaradi nedelovanja elektrarne so imeli okoli 40.000 evrov mesečnega izpada, njeno delovanje pa so morali preložiti za 15 mesecev. Zaradi razveljavitve odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja iz maja 2010 je sicer AAE na upravnem sodišču proti Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) že sprožil tožbo. Menijo namreč, da je MOP odločbo razveljavil neupravičeno. Korošec je prepričan, da bo sodišče AAE pritrdilo. Če se bo to zgodilo, bodo zahtevali plačilo odškodnine.

V parku bo 20 ali več vetrnic

»Zakon o agrarnih skupnostih so zdaj spremenili in po novem zakonu do tega zapleta sploh ne bi prišlo,« pravi Korošec.

Vetrnica, ki bo imela moč dveh megavatov, je le prva in bo dokazovala, da se da koristiti burjo. AAE namreč načrtuje gradnjo parka vetrnih elektrarn z okoli 20 vetrnicami na 400 hektarih površine. »Če bo šlo, bomo poskusili ta park še razširiti,« pravi Korošec. A za to, da bodo lahko zgradili še preostale vetrnice, ki bodo imele tri megavate moči, je potrebna kabelska povezava s pet kilometrov oddaljeno RTP Divača, na čemer že delajo. Prav tako morajo občinski prostorski načrt preurediti na raven državnega prostorskega načrta, saj imajo današnje vetrnice večjo moč (včasih 600 kW, danes 3000 kW). Do začetka gradnje preostalih vetrnic bo tako verjetno trajalo vsaj še leto in pol po začetku obratovanja prve. »Toliko časa je namreč potrebno, da pridobimo gradbena dovoljenja,« je še pojasnil Korošec.