Prihodnje leto 25 milijonov evrov za energetsko učinkovite ukrepe

Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih - Uredba o prihrankih – določa, da se sredstva za financiranje programov za izboljšanje energetske učinkovitosti zbirajo iz prispevka in dodatkov, ki jih končni odjemalci plačujejo dobaviteljem - najnižji je dodatek za dizelsko gorivo, najvišji pa za kurilno olje.

Kot poudarjajo na Ministrstvu za gospodarstvo, se bo višina prispevka in dodatkov vsako leto povečevala – za zdaj je predvideno letno povečevanje dodatkov k ceni utekočinjenega naftnega plina in kurilnega olja. Pri tem gre za namenski denar, iz katerega se dodeljujejo subvencije Eko sklada za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za gospodinjstva.

Uredba določa prispevek oziroma dodatek za tri leta, in sicer:

Kurilno olje bo treba nadomestiti

V bilanci oskrbe z energijo Slovenije je predvideno, da bo treba do leta 2020 fosilna goriva za ogrevanje praktično opustiti, saj bomo le tako dosegli cilje s področja obnovljivih virov energije in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov - izjema je le zemeljski plin, ki se uporablja v soproizvodnji toplote in električne energije. To je tudi razlog za povečevaje dodatkov za fosilna goriv, ki se uporabljajo za ogrevanje. Kurilno olje bo tako treba nadomestiti z ekološko primernejšimi načini oziroma gorivi, na primer lesno biomaso, drugimi obnovljivimi virov energije ali s toploto iz sistemov daljinskega ogrevanja, poudarjajo na pristojnem ministrstvu.

Energetski zakon, ki je podlaga za Uredbo o prihrankih, določa, da morajo veliki zavezanci, to so veliki dobavitelji energije in goriv, pripraviti in izvajati programe energetske učinkovitosti pri končnih odjemalcih energije. V imenu malih zavezancev in tistih velikih zavezancev, ki sami ne izvajajo programov, pa programe izvaja Eko sklad.

Obenem bodo sredstva iz dodatka k ceni toplote in goriv porabljena za ukrepe povečevanja energetske učinkovitosti. Subvencije Eko sklada so namenjene celoviti energetski sanaciji stanovanjskih stavb ter zamenjavo peči na kurilno olje in utekočinjen naftni plin z napravami na obnovljive vire energije (kotli na lesno biomaso, sončni sprejemniki in toplotne črpalke).

Prihodnje leto bo zbranih predvidoma 25 milijonov evrov

V letu 2008 in 2009 je Eko sklad po pooblastilu Ministrstva za okolje in prostor izvajal javni razpis za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud občanov za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb 1SUB-OB08, v okviru katerega je na Eko sklad do objave zaključka javnega razpisa pravočasno prispelo skupaj 9.297 vlog, od tega v letu 2009 6.602 vlog. Vsa razpisana sredstva v znesku 11,5 mio evrov so bila dodeljena, povprečna nepovratna finančna spodbuda pa je znašala 1.240 evrov. Analiza naložb, za katere so bile nepovratne finančne spodbude na podlagi omenjenega javnega razpisa doslej izplačane v skupnem znesku 10.194.529 evrov kaže, da je bilo vgrajenih 23.439 m² sprejemnikov sončne energije za pripravo tople sanitarne vode in za 19.509 kW kurilnih naprav na lesno biomaso, zamenjanih je bilo 34.772 m² zunanjega stavbnega pohištva ter izoliranih 95.520 m² fasad. Poleg tega je bilo zgrajenih za 20.677 m² nizkoenergijskih in pasivnih hiš, obnovljenih pa za 30.852m².

Za plastična okna v letu 2011 nič več subvencij.

Po oceni Eko sklada se bo letos na podlagi Uredbe o prihrankih zbralo 18 milijonov evrov; medtem bo v letu 2011 zbranih predvidoma 25 milijonov evrov; del teh sredstev bodo z izvedbo svojih programov porabili veliki zavezanci - ker veliki zavezanci še ne izvajajo programov, bo letos nabrana sredstva razdelil Eko sklad.

Do 1. decembra 2010 so prejeli 13.499 vlog za dodelitev subvencije. Razpisi Eko sklada za dodeljevanje nepovratnih spodbud za ukrepe učinkovite rabe energije in izkoriščanja obnovljivih virov energije za občane v prihodnjih letih bodo v osnovi podobni razpisom iz leta 2010; znano pa je že, da plastična okna ne bodo več subvencionirana.