Poslovite se od pavšala za toplotno energijo

Kaj o deljenju energije in stroškov pravi pravilnik?

Pravilnik s pomočjo standarda natančno določa in popisuje zahteve, ki jih mora izpolnjevati merilna oprema. Ta mora ustrezati zahtevam standardov po SIST EN 835 (delilniki stroškov porabe toplote ogreval − naprave brez električnega napajanja na osnovi izhlapevanja) in SIST EN 834 (delilniki stroškov porabe toplote ogreval − naprave z električnim napajanjem).

Pravilnik pravi, da se lastniki sami odločijo o vrsti in tipu delilnikov, o delilnih parametrih in tudi o končnem obračunu energije. Da pa bi zares lahko obračunavali porabljeno energijo, je poleg definiranega sistema odčitavanja treba določiti tudi parametre izračuna. Tako moramo določiti začetek in trajanje obračunskega obdobja, ugotoviti velikosti in deleže ogrevalnih površin, količino toplote za pripravo tople vode in višino korekturnih faktorjev za izenačitev vpliva lege posameznega dela stavbe.

Za lažje razumevanje smo pripravili slovarček.

Parametri izračuna so:

• obračunsko obdobje je obdobje, za katerega se izvaja odčitavanje delilnikov stroškov toplote in drugih merilnikov ter delitev in obračun stroškov za toploto, ki traja največ dvanajst mesecev;
• velikost in delež ogrevalne površine je ogrevana površina posameznega dela stavbe je neto tlorisna površina posameznega dela stavbe, ki je ogrevana;
• količina toplote za pripravo tople vode je potrebna količina toplote oziroma goriva, ki je potrebna za pripravo vode, ki se uporablja v gospodinjstvu za pomivanje posode ali osebno higieno;
• delilnik stroškov toplote je naprava za indikacijo ali merjenje dejanske porabe toplote, ki omogoča določitev deležev stroškov za ogrevanje in deležev stroškov za pripravo tople vode posameznih delov stavbe. To so naprave, ki so nameščene na grelnih telesih, merilniki toplotne energije in vodomeri za toplo vodo v posameznih delih stavbe;
• korekturni faktor za izenačitev vpliva lege posameznega dela stavbe − določeni deli stavbe so bolj izpostavljeni soncu, drugi imajo več zunanjih sten (mansardno stanovanje ima poleg zunanjih sten še strop, skozi katerega prehaja nezanemarljiva količina toplotne energije). Vsako stanovanje ima torej zaradi lege malce drugačno priključno toplotno moč, zato se s pomočjo korekturnih faktorjev kompenzira njen vpliv.

Za uspešno merjenje porabljene toplotne energije potrebujemo hidravlično uravnovešen ogrevalni sistem. Izvedba hidravličnega uravnovešanja naj bo prepuščena strokovnjaku, kajti le s strokovno podlago in izkušnjami lahko prihranimo. Eko sklad dodeljuje nepovratna finančna sredstva za sistem delitve stroškov za toploto le ob predhodni vgradnji termostatskih ventilov in hidravličnem uravnoteženju ogrevalnih sistemov.

Poletni meseci, ki prihajajo, pa predstavljajo še zadnji časovni okvir za pripravo potrebne dokumentacije, ki naj ji sledi izvedba hidravličnega uravnovešanja. O tem smo pisali v prejšnjem članku. VEČ Na palec ocenjen čas za izdelavo projekta, ki bi zajel stavbo s petdesetimi stanovanji, vključno z delno rekonstrukcijo kotlovnice, bi predvidoma trajal okoli tri mesece. Sistem za odčitavanje porabljene energije pa lahko uporabite šele takrat, ko lahko zagotavljamo ustrezen pretok medija v vsakem grelnem telesu.

Kako se bodo obračunavali stroški?

Stroški za ogrevanje oziroma za pripravo tople vode se v višini najmanj 60 in največ 80 odstotkov razdelijo na posamezne dele stavbe na osnovi porabniških deležev. Ostali delež pa se bo obračunaval fiksno glede na površino bivalne enote.

Kako bomo z delilniki prihranili?

Tako kot prva lastovka še ne prinese pomladi, tudi merilniki toplotne energije sami po sebi ne prinašajo prihrankov. Z njimi samo merimo količino porabljene toplotne energije. Pot do prihranka je namreč vedno sestavljena iz določenih korakov in eden izmed njih je zagotovo ta, da moramo najprej vedeti, koliko porabimo, da bi lahko prihranili. S prilagajanjem temperature v prostoru dejanskim potrebam po toploti, toplotnem ugodju (sobe ne pregrevamo, tako kot smo jo lahko včasih) in z bolj preudarno in odgovorno uporabo lahko prihranimo. Pravzaprav pa se bo takšno merjenje porabljene energije izplačalo že danes bolj varčnim in ozaveščenim uporabnikom. Tisti potratnejši bodo že v začetku šokirani in bodo imeli večje težave s prilagajanjem porabe.

Kaj se zgodi, če želim prevarati merilnik energije, da bi ta izmeril manjšo količino porabljene energije?

Ker se bo med lastniki in uporabniki pojavilo tudi to vprašanje − lahko se zgodi, da bo to nekaj časa bolj priljubljena tema od vremena −, naj vam odgovorim na to vprašanje neposredno s citatom iz pravilnika: »Če ugotavljanje porabniškega deleža posameznega dela stavbe ni mogoče, ker lastnik ni vgradil delilnikov, ni pravilno vgradil delilnikov, ni vgradil ustreznega tipa delilnika, ne omogoči odčitavanja delilnikov zaradi onemogočenega vstopa v posamezni del stavbe, ne poskrbi za overitev merilnika toplotne energije ali vodomera tople vode, namerno odstrani delilnike, ne javi poškodbe delilnikov ali ravna v nasprotju z 8. členom tega pravilnika, se porabniški delež za ogrevanje oziroma pripravo tople vode določi skladno z 10. členom tega pravilnika in pomnoži s faktorjem 1,6.«

Osmi člen pravi, da morajo lastniki javiti izvajalcu delitve energije vsako spremembo ogrevalnega sistema. Deseti člen pa definira obračun porabljene energije glede na površino in število uporabnikov – obračun na način, ki ga poznamo danes. Ta količina energije se nato pomnoži s faktorjem 1,6. Na ta način se tudi nekako »kaznuje« tiste, ki ne spoštujejo določil pravilnika.

Možnosti za koriščenje sredstev Eko sklada

Tudi v aktualnem javnem pozivu Eko sklada se lahko lastniki v večstanovanjskih stavbah potegujejo za subvencijo, ki pokriva stroške za hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema in subvencijo za vgradnjo sistema za delitev stroškov za toploto.

Hidravlično uravnotežen sistem je predpogoj za montažo delilnikov in obračunavanje stroškov za toploto. Za subvencionirano vgradnjo sistema za delitev stroškov toplotne energije se torej lahko potegujejo le tiste stanovanjske stavbe, ki imajo vgrajene termostatske radiatorske ventile in izvedeno hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema.

Do danes ostaja relativno velik delež stavb brez sistema hidravličnega uravnoteženja. Zato so pri Eko skladu v razpisni dokumentaciji definirali tudi dodaten pogoj, ki pravi, da se lahko ob sočasnem izvajanju vgradnje termostatskih ventilov in uravnoteženju sistema pričnejo vgrajevati tudi delilniki stroškov za toploto. Ravno tako se je možno potegovati za nepovratno finančno spodbudo za oba ukrepa.

S pravočasnim aktiviranjem stanovalcev ostaja še zadosti časa, da se pridobijo nepovratna sredstva iz Eko sklada, uredi dokumentacijo, izvede hidravlično uravnoteženje in montirajo delilniki toplote. S tem se zadosti energijski učinkovitosti sistema in pravilniku.

Več informacij ojavnih pozivih za kreditiranje naložb varstva okolja in pozivih za dodeljevanje nepovratnih sredstev je na voljo na spletni strani Eko sklada (www.ekosklad.si).