Pomurje izkorišča le minimalni možni del sončne energije

V Pomurju si želijo v okviru projekta Energo Optimum (VEČ) doseči trajnostno neodvisno regijo brez meja. Kot pravi Vogrinčič, se namreč občine pogosto ukvarjajo samo same s sabo, a treba se je ozirati prek teh meja. »Biti moramo zelo optimistični in si postaviti dobre rezultate za dosego trajnostne energetsko učinkovite regije,« še poudarja.

Če bi 15 odstotkov vseh hiš Pomurja postavilo sončne kolektorje za pripravo tople sanitarne vode, bi na ta račun privarčevali preko enega milijona litrov kurilnega olja, v kolikor bi se zamenjala ta dva energenta, pravi Vogrinčič.

Štirje scenariji izrabe OVE v Pomurju

Na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru pa so v okviru projekta Enerscapes pripravili štiri možne scenarije izrabe obnovljivih virov energije v Pomurju. Omenjeni projekt delno financira EU, z njim pa želijo raziskati in oceniti vplive, ki bi jih lahko povzročilo neorganizirano širjenje OVE na ozemlju Sredozemlja, je pojasnji Franjo Pranjić z omenjene fakultete.

V Goriški lokalni energetski agenciji pričakujejo, da bodo nekje februarja objavili razpis za izvajalca za fotovoltaično elektrarno na protihrupni postaji na histri cesti Vrtojba – Podnanos, ki jo v GOLEA delajo s pomočjo Švicarskega prispevka (VEČ).

V prvem scenariju je v ospredju varovanje krajine, na podeželju se ohranja kmetijstvo kot dominantna dejavnost. Predvidene so samo majhne dobro integrirane elektrarne oziroma drugi objekti za izkoriščanje OVE. Po tem scenariju ima največ potenciala biomasa, in sicer za 103,08 GWh električne energije letno, sledi geotermalna energija s 66,73 GWh električne energije letno in nato še sončna energija (7,9 GWh/letno). Hidro in vetrne energije ni v prvem scenariju.

Natečaj En.občina 012 - izbiramo energetsko najbolj učinkovite občine v Sloveniji! VEČ...

Po drugem scenariju, v katerem gre za ravnotežje med varovanjem krajine in vpeljavo OVE s poudarkom na varovanju krajine, ima še vedno največ potenciala biomasa, in sicer za 196,55 GWh električne energije na leto. Potencial geotermalne energije se skoraj podvoji na 127,79 GWh električne energije na leto, potencial sončne energije pa je 9,89 GWh/leto. 

Sončne elektrarne v vinograde

Tudi pri tretjem scenariju gre za ravnotežje med varovanjem krajine in vpeljavo OVE, a je tu poudarek na OVE. Potencial geotermalne energije (252,75 GWh/leto) se po tem scenariju zelo približa potencialu biomase (260,75 GWh/leto ). Potencial sončne energije je 12,47 GWh električne energije na leto. Tudi v drugem in tretjem scenariju ni hidro in vetrne energije.

Po četrtem scenariju, kjer je razvoj OVE v ospredju pred izgledom in varovanjem krajine in kjer se izkoriščajo vsi razpoložljivi OVE na območju, pa ima največ potenciala hidro energija (676,00 GWh/leto). Za to se predvideva postavitev hidroelektrarn na reki Muri. Nato sledi geotermalna energija s potencialom 465,30 GWh/leto. Biomasa ima 402,06 GWh/leto potenciala, sončna energija pa 27,19 GWh/leto. Pripravljavci scenarijev tukaj pričakujejo namestitev solarnih panelov na strehah stavb in v vinogradih. Vetrne elektrarne bi medtem postavili na severnem območju Prekmurja, kjer sicer ni možnosti za vzpostavitev velikih vetrnih elektrarn. Potencial vetrne energije bi tako bil 5,40 GWh/leto.