LUKSIM d.o.o.

Ukvarjamo se z obnovljivimi viri energije. Kot distributerji Saint Gobaina Solar za Slovenijo, nudimo zelo obširno paleto produktov, ki zagotavljajo najboljšo r...

Zelena gradnja d.o.o.

Podjetje se ukvarja z vodenjem in načrtovanjem zidanih pasivnih hiš z upoštevanjem tehnologije zelene gradnje in razvojem ter proizvodnjo sistemskih produktov z...

Plastika Skaza d.o.o.

Podjetje Plastika Skaza je družinsko podjetje iz Velenja, ki se že vrsto let ukvarja z brizganjem plastičnih izdelkov za znane naročnike iz Slovenije in Evrope....
vseh ponudnikov: 428
več zanimivih ponudnikov
21. 5. 2012

Kateri so energetsko najučinkovitejši objekti

Kateri so energetsko najučinkovitejši objekti Kateri so energetsko najučinkovitejši objekti Priznanja za energetsko učinkovite objekte v Sloveniji 2012 je letos v okviru uradne otvoritve štirih sejmov Energetika, Terotech-Vzdrževanje, Eko ter Varjenje in rezanje prejelo ... več
foto: arhiv Dnevnikove priloge Moj dom
napišite svoje izkušnje več
 
datum: 21. julij 2011 avtor: Martin Kerin, Valerija Hozjan

Podstrešje lahko s prenovo v mansardo postane vir svetlobe in ugodja

S preureditvijo podstrešja pridobimo dodatne bivalne prostore in hkrati izboljšamo energijsko bilanco celotne hiše. Ker je neizkoriščeno podstrešje običajno slabo izolirano, je ob prenovi smiselno razmisliti vsaj o dodatni izolaciji. Za toplotno izolacijo podstrešja in tudi fasade lahko pridobimo nepovratna finančna sredstva Eko sklada. Če nam streho še vedno krasijo »salonitke«, jih lahko zamenjamo s pomočjo kreditov Eko sklada.





Vnesi prispevek

V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek

Podstrešje lahko s prenovo v mansardo postane vir svetlobe in ugodja
foto: arhiv Veluxa

Količina svetlobe, način vgradnje in funkcionalnost so trije pomembni dejavniki, ki jih moramo upoštevati, ko razmišljamo, kako urediti in osvetliti prostore v mansardi, poudarjajo v podjetju Velux. Hiše z neuporabljeno mansardo so praviloma nekoliko starejše in spadajo v t. i. »problematičen« stanovanjski fond, ki porabi precej več energije, kot bi si danes želeli. Ko se odločimo za mansardo, se po navadi srečamo z neizolirano streho, izolacija pa je položena le po tleh. Toplotni izolaciji podstrešja, s čimer močno zmanjšamo toplotne izgube, se tako skorajda ne moremo izogniti. To je tudi pravi čas, da razmislimo o zamenjavi strešne kritine, predvsem če vsebuje azbestna vlakna. Za ta ukrep Eko sklad ponuja kredite z ugodno obrestno mero. Kredit ali nepovratno finančno spodbudo Eko sklada lahko pridobimo tudi za toplotno izolacijo fasade ali zgolj strehe in za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva, pri čemer so nepovratna sredstva na voljo le za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva z novim lesenim energijsko učinkovitim stavbnim pohištvom, ki bo vgrajeno ob upoštevanju RAL-smernic za vgradnjo.

Sončni sprejemniki za pripravo tople vode

Ko prenavljamo mansardo, je vredno razmisliti tudi o tem, kako bomo pripravljali toplo sanitarno vodo. Med okolju prijaznejšimi načini je ogrevanje s sončno energijo, zato je smiselno namestiti sončne sprejemnike, s katerimi lahko pokrijemo tudi do 70 odstotkov vse energije, ki je potrebna za ogrevanje sanitarne vode. Tudi za ta ukrep lahko izkoristimo nepovratno finančno spodbudo ali kredit Eko sklada. Vedeti pa moramo, da za isto posamično naložbo obeh spodbud hkrati ne moremo prejeti. V primeru, da je investicija v tem trenutku prenove prevelika, je smiselno vsaj pripraviti cevi za povezavo med streho in lokacijo morebitnega hranilnika tople vode. Ob hkratni izvedbi najmanj treh energijsko učinkovitih ukrepov, katerih skupna vrednost presega 20.000 evrov, Eko sklad omogoča kombinacijo nepovratne finančne spodbude in najema ugodnega kredita, če bodo ukrepi izpolnili pogoje, ki so zapisani v veljavnem javnem pozivu za kreditiranje in javnem pozivu za nepovratna finančna sredstva 6SUB-OB11. Pri tem velja, da nepovratna finančna spodbuda in kredit skupaj ne smeta presegati priznanih stroškov kreditirane naložbe.

Od skupaj prejetih 5.820 vlog, ki so prispele na letošnji javni poziv za nepovratne finančne spodbude 6SUB-OB11, jih je doslej obdelanih 2.950. Od tega se 107 vlog nanaša na toplotno izolacijo strehe, 481 vlog pa na toplotno izolacijo fasade. Na podlagi obdelanih vlog 518 občanov načrtuje namestitev sončnih sprejemnikov.

Za zamenjavo azbestne strešne kritine, za katero lahko občani ali pravne osebe in zasebniki prejmejo kredit Eko sklada, se je v letu 2011 odločilo 28 občanov ter 2 pravni osebi. Več informacij o kreditih Eko sklada lahko dobite tu.

Strešno okno ali frčada

Ena od prednosti mansard je raznolika možnost osvetlitve prostorov, tudi od zgoraj. Pri mansardi so vertikalna okna v čelnih stenah eden od možnih virov svetlobe. Če je soba večje površine in želimo prostor enakomerno osvetliti, je potrebno pomisliti še na druge vire svetlobe. Dovolj dnevne svetlobe med drugim pomeni tudi manjšo rabo elektrike za osvetljevanje. Primerna sta tako strešno okno kot frčada oziroma kombinacija obeh.

Za frčado se je smiselno odločiti takrat, ko potrebujemo višino in volumen, svetujejo v Veluxu. Strešno okno daje po drugi strani zaradi lege v poševnici bistveno več svetlobe, in sicer trikrat več v primerjavi s frčado in dvakrat več v primerjavi z vertikalnim oknom. Razlika je tudi pri sami vgradnji. Strešno okno je vgrajeno med tramove ostrešja in z vgradnjo ne posegamo v konstrukcijo niti bistveno ne spreminjamo zunanjega videza stavbe. Pri vgradnji je potrebno paziti le na to, da razmiki ustrezajo širini okna. V podjetju pojasnjujejo, da so v nasprotnem primeru možna manjša tesarska dela. Frčada pa poleg tesarskih del zahteva še vrsto drugih obdelav, zaradi česar je cena izvedbe lahko tudi do trikrat višja.

Pri strešnih oknih so obvezna senčila

Če se odločimo za strešna okna, naj bodo ta nameščena tako, da ujamejo sončno toploto, zato da v sončnih zimskih dnevih na ta način dogrejemo prostor. Več naj jih bo proti vzhodni, zahodni in južni strani. Pred poletno vročino se po drugi strani zaščitimo z uporabo zunanjega mrežastega senčila, ki za 80 odstotkov zmanjša prehod sončne energije preko steklo, poudarjajo v Veluxu. Senčila so po njihovih navedbah prevečkrat prezrt, a zelo pomemben element pri izboljševanju energijske bilance hiše. Pozimi nam lahko bistveno zmanjšajo toplotne izgube, poleti pa preprečijo pregrevanje mansarde.






 

Vpiši komentar

captcha
oddajte komentar
 
PRIJAVA NA NOVICE icon PRIJAVA NA NOVICE
Prejemajte novice v vaš e-poštni nabiralnik vsak teden.
Ameriški zvezni urad za varstvo okolja (OFEE) definira zeleno trajnostno arhitekturo (green sustainable design) na naslednji način: 1) to so vsi ukrepi in aktivnosti, ki povečujejo učinkovitost, s katero zgradba in pripadajoče zemljišče izrabljata energijo, vodo ter druge obnovljive in neobnovljive vire in materiale, in 2) to so vse strategije in rešitve, ki s pomočjo boljše arhitekture, konstrukcije, materialov in opreme znižujejo negativne vplive zgradbe na okolje ter na človekovo zdravje in počutje v času celotnega življenjskega ciklusa zgradbe -- od izgradnje in njene polne uporabe do prenove oziroma odstranitve objekta.
več
Zadnje objave
Zadnji odgovori
  • Trenutno še ni nobenega komentarja!
Manj je več! avtor: Alenka Žumbar Klopčič, urednica Energetike.NET in pisateljica eko knjig 21. 5. 2012 Manj je več!
»Kaj bova jedla danes?« Pogosto vprašanje tipičnega prazničnega dne, ko z možem nimava namena iti od doma. Niti v trgovi...
več


PRIDRUŽITE SE NAM

Facebook

Si predstavljate, da bi imeli mačko v pisarni? Kako bi vam poživila dan? Kakšne vragolije bi ušpičila? O pisarniških in drugih prigodah, ki so vse resnične, govori knjiga za otroke Mačje zgodbe, Tiltkina pripoved, katere tri izvode podarjata spletna skupnost za promocijo trajnostnega bivanja Energija doma in pisateljica Mateja A. Kegel.
več