Podražitve fosilnih goriv »silijo« k zamenjavi ogrevalnega sistema

S finančnega vidika ostajajo najugodnejše zagotovo kurilne naprave na polena, sledijo tiste na pelete, največ denarja pa bomo odšteli za kurilno napravo na sekance, nam je povedal Tomaž Rifelj, direktor podjetja KWB. Po sogovornikovih navedbah se investicija v sodobno kurilno napravo na polena v primerjavi s sodobnim kotlom na kurilno olje povrne v štirih letih, v kurilno napravo na pelete pa v šestih letih. Najdaljša vračilna doba nas čaka pri kurilnih napravah na sekance: pri takih s popolno avtomatizacijo je ta devet let, pri onih s tedenskim zalogovnikom pa šest let, pojasnjuje Rifelj, ki pravi, da postanejo sekanci kot gorivo privlačnejši pri večjih odjemih toplotne energije – izrazito je to predvsem pri moči kotla nad 80 kW; takrat je vračilna doba manj kot tri leta.

Poleg cene se kurilne naprave na lesno biomaso razlikujejo tudi glede na stopnjo udobja. Največ dela bomo po Rifljevih navedbah imeli pri kurilnih napravah na polena, v katera je treba gorivo naložiti enkrat dnevno, sledijo pa jim kurilne naprave na sekance. Med pomanjkljivostmi teh naprav sogovornik našteje dejstvo, da je treba zaradi narave materiala pogosteje prazniti posodo za pepel. Najvišjo stopnjo udobja, primerljiva je s kotli na kurilno olje ali plin, pa omogočajo kurilne naprave na pelete, pravi Rifelj: »Če uporabljamo kakovosten energent, moramo posodo za pepel sprazniti le enkrat letno, po končani kurilni sezoni.«

A imajo tudi kurilne naprave na sekance kakšno prednost, recimo to, da lahko v njih kurimo poleg sekancev tudi pelete, oblance in žaganje, seveda pa moramo ob tem upoštevati prednosti in slabosti posameznega goriva, poudarja Rifelj.

Polena še vedno najbolj razširjena oblika lesne biomase

Za katero kurilno napravo se bomo odločili, je odvisno tudi od velikosti prostora, ki ga imamo na voljo, oziroma od tega, kolikšen zalogovnik lahko postavimo.

Ob kurilnih napravah na sekance potrebujemo bistveno več prostora kot ob pri kurilnih napravah na pelete. Razlog tiči v energentu, pravi Rifelj. »Ker imajo sekanci v primerjavi s peleti nižjo energijsko vrednost na 1nm3, so primernejši v večjih objektih oziroma na podeželju, kjer je tudi več prostora.« Kurilne naprave na pelete so primernejše za urbana naselja, kjer je na splošno večja prostorska stiska.

Preden se odločimo za vrsto kurilne naprave, moramo tudi razmisliti, kam lahko postavimo zalogovnik (v objektu ali zunaj njega), velja pa pravilo, da naj bo zalogovnik čim bližje kotlovnici.

Za maksimalno udobje je seveda najbolj primerno, če stoji zalogovnik ob kotlovnici, kar je še posebej pomembno, če se odločimo za izvedbo z avtomatskim iznosom lesne biomase. 

Medtem ko imamo pri kurilnih napravah na pelete na voljo več možnosti za namestitev zalogovnika, smo pri kurilnih napravah na sekance bolj omejeni. Za njih je najprimernejša lokacija zalogovnika ob kurilni napravi dimenzij vsaj 3 x 3 metre.

Tretji najpomembnejši faktor, ki vpliva na odločitev, katero vrsto lesne biomase izbrati, pa je odvisen od tega, katera nam je najbolj dosegljiva. V Sloveniji je po Rifljevih navedbah najlažje priti do drv v obliki polen, ki so tudi zdaleč najbolj razširjena oblika lesne biomase za ogrevanje. V zadnjih letih pa so iskani tudi sekanci, ki jih iz ostankov lesa proizvajajo kmetje; peleti so najbolj razširjeni v 15-kilogramskih vrečah, zato je v Sloveniji največ kurilnih naprav na pelete s tedenskim zalogovnikom, navaja sogovornik. V tujini, na primer v Avstriji in Nemčiji, prednjači dostava peletov kar v cisternah. Tudi zato so tam peleti kot energent bolj priljubljeni kot pri nas, pravi Rifelj.

Na povpraševanje vpliva cena fosilnega energenta in ne okoljska ozaveščenost 

Povpraševanje po kurilnih napravah na lesno biomaso je z vsako podražitvijo fosilnega energenta večje, ugotavlja sogovornik in dodaja, da je teh investicij prav gotovo več tudi zaradi kreditov in subvencij, ki jih podeljuje Eko sklad. Povečano povpraševanje v podjetju opažajo že od leta 2005, vendar se v zadnjih dveh letih poznata finančna in gospodarska kriza, ki sta po Rifljevih besedah nekoliko zaustavili skokovito rast te panoge. »Investitorji so negotovi in potrebujejo več časa za odločitev. Mnogokrat pa jih premami tudi nizkocenovni izdelek, ki na prvi pogled obljublja isto rešitev, vendar se kasneje izkaže ravno nasprotno.«

Največji pospeševalec rasti v tej panogi ostaja zagotovo cena fosilnega energenta, okoljska zavest pride na koncu, je sklenil Rifelj.

Nepovratne finančne spodbude za izgradnjo kotlovnic in daljinskih sistemov na lesno biomaso lahko dobijo investitorji tudi pri Eko skladu. Pri investicijah v izgradnjo kotlovnic in daljinskih sistemov na lesno biomaso pa pomaga tudi Ministrstvo za gospodarstvo, kjer je mogoče dobiti nepovratna sredstva iz evropskega kohezijskega sklada (VEČ).