Onesnaževanje zraka Evropo drago stane

Poročilo, ki ga je pripravila Evropska okoljska agencija (EEA), je pokazalo, da je onesnaženje zraka leta 2009 prebivalce v Evropi stalo med 102 in 169 milijardami evrov. Pri tem je polovico stroškov iz naslova onesnaževanja (med 51 in 85 milijardami evrov) povzročilo le 191 industrijskih obratov in elektrarn. Izvršni direktor EEA Jacqueline McGlade pojasnjuje, da so stroške ocenili na osnovi emisij, ki so jih posredovali obrati, med njimi velike termoelektrane, rafinerije, dejavnosti povezane s proizvodnjo, kmetijstvo, ravnanjem z odpadki.

Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) so novembra koncentracije delcev PM10 skoraj povsod po Sloveniji presegle z zakonodajo predpisano povprečno dnevno mejno vrednost, t.j. 50 mikrogramov/m^₃. Na povišane koncentracije delcev, poleg industrije in prometa, vplivajo predvsem v zimskem času tudi povečane emisije, predvsem iz individualnih kurišč, kot  slabše vremenske razmere (šibki vetrovi in temperaturne inverzije).

Pri tem so emisije iz termoelektrarn prispevale največji delež k stroškom (ocene se gibljejo med 66 in 112 milijardami evrov), sledijo dejavnosti povezane s proizvodnjo (23-28 milijard evrov). Evropska okoljska agencija v svoji raziskavi skritih stroškov onesnaževanja ni zajela prometa, gospodinjstev in večina kmetijskih dejavnosti.

K stroškom zaradi onesnaževanja največ prispevajo države kot so Nemčija, Poljska, Združeno kraljestvo, Francija in Italija, saj je v teh državah največje število industrijskih obratov in elektrarn. Če pa stroške primerjamo s produktivnostjo posameznih nacionalnih gospodarstev, so emisije iz Bolgarije, Romunije, Estonije, Poljske in Češke republike relativno bolj pomembne glede na stroške.

K celotnim stroškom največ prispevajo emisije ogljikovega dioksida, in sicer približno 63 milijard evrov v 2009.