Okoljski kriteriji za zeleno javno naročanje bodo v prihodnje strožji

V Sloveniji se zelenega javnega naročanja lotevamo že kar nekaj let. A na žalost učinki niso takšni, kot bi si želeli, čeprav opažamo precejšnjo rast na tem področju, pravi Kokovićeva. Evropska komisija si je sicer zadala cilj, da bi bilo že do leta 2010 50 odstotkov javnih naročil zelenih. Po besedah Kokovićeve trenutno na evropski ravni poteka raziskava, ki bo pokazala, kje smo pri doseganju tega cilja. A ocena je, da je EU prišla na okoli 25 odstotkov zelenih javnih naročil.

Evropska komisija je izvedla analizo v sedmih najbolj naprednih državah na področju zelenega javnega naročanja, ki to izvajajo že več kot 10 let. Merila je učinke CO2 izpustov in finančne učinke. “Samo na Danskem so ugotovili, da je v povprečju zeleno javno naročanje dražje za manj kot odstotek. Zakaj? Zato, ker se začenja pri javnih naročilih upoštevati stroške v celotni življenjski dobi. Doslej tega nismo počeli,” pravi Maja Koković s finančnega ministrstva. Dodaja, da se z upoštevanje stroškov v celotni življenjski dobi, kar je zdaj z zelenim javnim naročanjem potrebno, dolgoročno privarčuje. “Morda je prva investicija, nakupna vrednost nekoliko večja, a stroški delovanja, vzdrževanja, odpadkov in recikliranja opravičujejo to.”

“V Sloveniji je situacija precej slabša. Glede na podatke Ministrstva za finance smo nekje na osmih odstotkih, evropska analiza nam kaže nekoliko boljše – 12 odstotkov,” ugotavlja Kokovićeva. Kot pravi, nas na tem področju čaka še veliko dela, še zlasti glede na to, da je slovenska vlada leta 2009 v akcijskem načrtu povzela cilj Evropske komisije in si prizadeva, da bi v letu 2012 dosegli 50 odstotkov zelenih javnih naročil.

Pri širitvi uredbe bo prva na vrstu javna razsvetljava

Javna naročila predstavljajo približno 17 odstotkov nacionalnega BDP. To pomeni, da so lahko pomemben vzvod za spremembo trga, zato so lahko tudi priložnost za gospodarstvo. Z njimi bo javni sektor postal tudi bolj gospodaren, predvsem pa bomo bolj gospodarni z javnim denarjem, meni Kokovićeva.

Uredba, ki je bila sprejeta v četrtek, določa kriterije za 11 skupin izdelkov in storitev (VEČ). V prihodnje bodo nabor skupin izdelkov in storitev še povečali, višali pa bodo tudi okoljske kriterije, ki so bili zdaj postavljeni kot nek minimum, napoveduje Kokovićeva. Kriteriji so namreč zdaj nižji, ker naše gospodarstvo še ni sposobno količinsko zadovoljiti potreb javnega sektorja, je pojasnila. Pri prvi širitvi bo tako v skupine izdelkov in storitev vključena javna razsvetljava, ki tokrat ni bila vključena zaradi znatnih pripomb nevladnih organizacij, ki so opozarjale na pomanjkljivosti LED svetil.

Uredba določa tudi način, kako bodo lahko ponudniki dokazovali, da izpolnjujejo določene zahteve. “To zlasti naročnikom predstavlja največ težav, zato si želimo, da bi se tudi evropska zakonodaja na tem področju nekoliko spremenila in da bi bilo mogoče tudi v okviru javnih naročil zahtevati razne certifikate. Doslej to ni bilo mogoče oziroma je bilo mogoče zgoj izjemoma,” je še dejala.