OECD Sloveniji priporoča, da podraži odlaganje odpadkov

Slovenija ima med državami članicami EU največji delež okoljskih davkov (3,6 odstotka BDP). Dajatev na odlaganje odpadkov je med najnižjimi, hkrati pa imamo eno najvišjih stopenj odlaganja odpadkov, pravi Albin Keuc z ministrstva za okolje in prostor.

Slovenija je zmanjšala svojo odvisnost od odlaganja in izboljšala okoljsko celovitost obstoječih odlagališč. Prav tako se je, predvsem v obdobju od leta 2009 do 2010, povečala predelava komunalnih odpadkov na 35 odstotkov vseh. Vendar pa so, kot pravijo v OECD, potrebna nadaljnja prizadevanja za izboljšanje ločenega zbiranja za doseganje nacionalnih ciljev za predelavo 55 odstotkov komunalnih odpadkov. 

»Proizvajalci bi morali nositi stroške sistemov zbiranja in recikliranja, bodisi neposredno ali pa jih v celoti povrniti lokalnim oblastem za opravljanje teh storitev. Vlada bi morala določiti jasne cilje za predelavo in recikliranje in določite z njimi povezane standarde uspešnosti. Te ukrepe je treba spremljati z učinkovitim prizadevanjem za preprečevanje nastajanja odpadkov na izvoru v gospodinjstvih in industriji,« poudarjajo.

V Sloveniji se je količina odpadkov od leta 2000 do 2007 povečala za več kot 40 odstotkov in se zaradi vplivov gospodarske krize nekoliko zmanjšala v letih 2008 in 2009. V letu 2010 so nenevarni odpadki iz proizvodnje in storitev tvorili 85 odstotkov vseh nastalih odpadkov. Od tega so gradbeni odpadki tvorili pomemben del, največ 37 odstotkov vseh nastalih odpadkov v letu 2007. Komunalni odpadki se od leta 2000 povečujejo počasneje kot BDP in zasebna končna potrošnja. Komunalni odpadki so v letu 2010 predstavljali 12 odstotkov vseh odpadkov. Nevarnih odpadkov je bilo 1,5 odstotka od vseh. V drugi polovici desetletja so se količine uvoženih odpadkov za recikliranje povečale za šestkrat. 

Premalo kompostiramo

Okrepiti moramo tudi prizadevanja za vzpostavitev učinkovitih sistemov ločenega zbiranje kuhinjskih in vrtnih odpadkov. Količine odloženih biološko razgradljivih odpadkov namreč še precej presegajo cilj 28 odstotkov v letu 2012. 

Delež prebivalstva, vključenega v redno zbiranje komunalnih odpadkov, se je s 76 odstotkov v letu 1995 povečal na 96 odstotkov v letu 2010. Vendar pa se pokritost zelo razlikuje med občinami, ugotavlja OECD. Kot težave navaja, da so storitve ravnanja z odpadki v veliki meri zagotovljene s strani velikega števila sorazmerno majhnih javnih oblasti, da je v nekaterih občinah stopnja kritja stroškov z zaračunanimi stroški zbiranja in obdelave nizka, da med cenami po regijah oz. občinah ni soodvisnosti ali skladnosti. »Prenos odgovornosti cen na lokalne skupnosti v letu 2009 (v odsotnosti ustrezne metodologije določanja cen in neodvisnega regulatornega organa), je privedel do bistvenega povečanja cen, brez spodbude za zmanjševanje stroškov in izboljšanje učinkovitosti,« opozarjajo.

Nova metodologija v pripravi bi zato po mnenju OECD morala spodbujati bolj primerno raven pokrivanja stroškov za operacije, naložiti večjo tržno disciplino pri izvajalcih pri določanju cen za storitve in zagotoviti boljše spodbude za ločevanje odpadkov. »Te ukrepe je treba podpreti s širjenjem sistemov »od vrat do vrat« za zbiranje reciklažnih materialov kot tudi povečanje števila večjih zbirnih centrov, kjer je širši nabor vrst ločeno zbranih predmetov. Konsolidacija zagotavljanja storitev v večje enote bi lahko zmanjšala stroške z doseganjem ekonomije obsega.«