Nameščanje pametnih števcev že v teku

Elektroenergetsko omrežje, kot ga poznamo danes, je bilo narejeno na predpostavki, da se bo električna energija proizvajala v centraliziranih objektih, čedalje večji delež razpršenih virov pa predstavlja motnjo. Po besedah dr. mag. Janka Kosmača, vodjo Oddelka za vodenje in delovanje elektroenergetskega sistema pri Elektroinštitutu Milan Vidmar, so to težave, ki jih lahko rešimo s konceptom pametnega omrežja. Pametna omrežja naj bi sicer postala realnost v petih do desetih letih, koliko denarja bo za njihovo realizacijo potrebnih, še ni znano. Številke  se bodo samo za Slovenijo gibale v milijardnih zneskih, pa pojasnjuje prof.dr. Maks Babuder, dolgoletni direktor EIMV in strokovnjak na področju elektroenergetike.

Koncept pametnega omrežja pravzaprav pomeni spremembo koncepta obratovanja in načrtovanja elektroenergetskega sistema in vključuje posamezne elemente sistema, tako klasične kot nove elemente, kot so razpršeni proizvodni viri, napredni sistemi merjenja, hranilnike električne energije. Navsezadnje pa je v tej viziji pomembna tudi aktivnejša vloga odjemalcev, ki so pripravljeni sodelovati s prilagajanjem porabe, so v študiji »Vizija razvoja koncepta Smart Grids v Sloveniji » izpostavili na Elektroinštitutu Milan Vidmar.

Del zgodbe o pametnih omrežjih predstavljajo napredni sistemi merjenja, pametni števci. Glede na evropsko direktivo mora biti do leta 2020 80 odstotkov merilnih mest opremljenih s pametnimi števci. Pri tem so v Sloveniji z uvajanjem tako imenovanih pametnih števcev, ki bodo po domovih zamenjali elektromehanske, ponekod že začeli - števce bodo elektrodistribucije zamenjale na lastne stroške. Zamenjava števcev naj bi po celotni Sloveniji sicer stekla leta 2012 in se končala leta 2017.

Celoten članek na voljo TU.