Najvišjo stopnjo udobja omogočajo kurilne naprave na pelete

S finančnega vidika ostajajo najugodnejše zagotovo kurilne naprave na polena, sledijo tiste na pelete, največ denarja pa bomo odšteli za kurilno napravo na sekance, nam je povedal Tomaž Rifelj, direktor podjetja KWB. Po sogovornikovih navedbah se investicija v sodobno kurilno napravo na polena v primerjavi s sodobnim kotlom na kurilno olje povrne v štirih letih, v kurilno napravo na pelete pa v šestih letih. Najdaljša vračilna doba nas čaka pri kurilnih napravah na sekance: pri takih s popolno avtomatizacijo je ta devet let, pri onih s tedenskim zalogovnikom pa šest let, pojasnjuje Rifelj, ki pravi, da postanejo sekanci kot gorivo privlačnejši pri večjih odjemih toplotne energije – izrazito je to predvsem pri moči kotla nad 80 kW; takrat je vračilna doba manj kot tri leta.

Poleg cene se kurilne naprave na lesno biomaso razlikujejo tudi glede na stopnjo udobja. Največ dela bomo po Rifljevih navedbah imeli pri kurilnih napravah na polena, v katera je treba gorivo naložiti enkrat dnevno, sledijo pa jim kurilne naprave na sekance. Med pomanjkljivostmi teh naprav sogovornik našteje dejstvo, da je treba zaradi narave materiala pogosteje prazniti posodo za pepel. Najvišjo stopnjo udobja, primerljiva je s kotli na kurilno olje ali plin, pa omogočajo kurilne naprave na pelete, pravi Rifelj: »Če uporabljamo kakovosten energent, moramo posodo za pepel sprazniti le enkrat letno, po končani kurilni sezoni.«

A imajo tudi kurilne naprave na sekance kakšno prednost, recimo to, da lahko v njih kurimo poleg sekancev tudi pelete, oblance in žaganje, seveda pa moramo ob tem upoštevati prednosti in slabosti posameznega goriva, poudarja Rifelj.

Občani in pravne osebe lahko za investicije v kurilne naprave ali izgradnjo daljinskih sistemov ogrevanja na lesno biomaso še vedno izkoristijo kredite z ugodno obrestno mero, ki jih ponuja Eko sklad, kjer so dobili letos več vlog za izgradnjo kotlovnic in daljinskih sistemov na lesno biomaso. Fizičnim osebam so do konca novembra odobrili 19 kreditov za postavitev kotlovnic na lesno biomaso v vrednosti nekaj več kot 198 tisoč evrov; kredite v skupni vrednosti več kot milijon evrov pa so odobrili trem pravnim osebam. Z ugodnimi posojili lahko Eko sklad pokrije do največ 90 odstotkov priznanih stroškov naložbe pravne osebe in celotno vrednost priznanih stroškov naložbe občana.

Polena še vedno najbolj razširjena oblika lesne biomase

Za katero kurilno napravo se bomo odločili, je odvisno tudi od velikosti prostora, ki ga imamo na voljo, oziroma od tega, kolikšen zalogovnik lahko postavimo.

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kurilne naprave na lesno biomaso, za katere občani zaprosijo za kredit ali nepovratna sredstva Eko sklada, so: izkoristek kurilne naprave pri nazivni toplotni moči mora biti večji ali enak 90 %, vrednost emisij prašnih delcev mora biti manjša od 50 mg/m³; kurilne naprave pa morajo imeti tudi prigrajen hranilnik toplote velikosti vsaj 50 l/kW toplotne moči kurilne naprave.

Ob kurilnih napravah na sekance potrebujemo bistveno več prostora kot ob pri kurilnih napravah na pelete. Razlog tiči v energentu, pravi Rifelj. »Ker imajo sekanci v primerjavi s peleti nižjo energijsko vrednost na 1nm3, so primernejši v večjih objektih oziroma na podeželju, kjer je tudi več prostora.« Kurilne naprave na pelete so primernejše za urbana naselja, kjer je na splošno večja prostorska stiska.

Preden se odločimo za vrsto kurilne naprave, moramo tudi razmisliti, kam lahko postavimo zalogovnik (v objektu ali zunaj njega), velja pa pravilo,, da naj bo zalogovnik čim bližje kotlovnici.

Za maksimalno udobje je seveda najbolj primerno, če stoji zalogovnik ob kotlovnici, kar je še posebej pomembno, če se odločimo za izvedbo z avtomatskim iznosom lesne biomase. Investitorjem pri investicijah v izgradnjo kotlovnic in daljinskih sistemov na lesno biomaso pomaga tudi Ministrstvo za gospodarstvo, kjer je mogoče dobiti nepovratna sredstva iz evropskega kohezijskega sklada do največ 50 odstotkov upravičenih stroškov; za pokrivanje preostalega deleža naložbe se investitorji lahko obrnejo še na Eko sklad.

Medtem ko imamo pri kurilnih napravah na pelete na voljo več možnosti za namestitev zalogovnika, smo pri kurilnih napravah na sekance bolj omejeni. Za njih je najprimernejša lokacija zalogovnika ob kurilni napravi dimenzij vsaj 3 x 3 metre.

Tretji najpomembnejši faktor, ki vpliva na odločitev, katero vrsto lesne biomase izbrati, pa je odvisen od tega, katera nam je najbolj dosegljiva. V Sloveniji je po Rifljevih navedbah najlažje priti do drv v obliki polen, ki so tudi zdaleč najbolj razširjena oblika lesne biomase za ogrevanje. V zadnjih letih pa so iskani tudi sekanci, ki jih iz ostankov lesa proizvajajo kmetje; peleti so najbolj razširjeni v 15-kilogramskih vrečah, zato je v Sloveniji največ kurilnih naprav na pelete s tedenskim zalogovnikom, navaja sogovornik. V tujini, na primer v Avstriji in Nemčiji, prednjači dostava peletov kar v cisternah. Tudi zato so tam peleti kot energent bolj priljubljeni kot pri nas, pravi Rifelj.

Občanom so za vgradnjo kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso na voljo krediti ali nepovratne finančne spodbude Eko sklada.

Na povpraševanje vpliva cena fosilnega energenta in ne okoljska ozaveščenost

Povpraševanje po kurilnih napravah na lesno biomaso je z vsako podražitvijo fosilnega energenta večje, ugotavlja sogovornik in dodaja, da je teh investicij prav gotovo več tudi zaradi kreditov in subvencij, ki jih podeljuje Eko sklad. Povečano povpraševanje v podjetju opažajo že od leta 2005, vendar se v zadnjih dveh letih poznata finančna in gospodarska kriza, ki sta po Rifljevih besedah nekoliko zaustavili skokovito rast te panoge. »Investitorji so negotovi in potrebujejo več časa za odločitev. Mnogokrat pa jih premami tudi nizkocenovni izdelek, ki na prvi pogled obljublja isto rešitev, vendar se kasneje izkaže ravno nasprotno.«

Doslej je Eko sklad na podlagi letošnjih javnih pozivov za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud odobril več kot 622 tisoč evrov za naložbe v kotlovnice na lesno biomaso; doslej je bilo izplačanih več kot 465 tisoč evrov.

Največji pospeševalec rasti v tej panogi ostaja zagotovo cena fosilnega energenta, okoljska zavest pride na koncu, je sklenil Rifelj.

Več informacij o obeh javnih pozivih za kreditiranje naložb varstva okolja in pozivih za dodeljevanje nepovratnih sredstev je na voljo na spletni strani Eko sklada (www.ekosklad.si).