Na podnebni konferenci v Durbanu dosegli načelni dogovor

»Razvite države morajo korenito zmanjšati svoje izpuste ter pomagati najbolj ranljivim in revnim državam, da se na podnebne spremembe, ki se že dogajajo, prilagodijo. Države v razvoju pa morajo življenjski standard ljudi višati v skladu z načeli trajnostnega razvoja. To so načela, ki so vključena v dogovor v Durbanu,« je ob koncu dvotedenskega podnebnega dogajanja v Durbanu dejala evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj. Po dveh tednih pogajanj in 36-urnem podaljšanju se je z evropskim predlogom o časovnici, po kateri naj bi države pravno zavezujoči dogovor o zmanjšanju emisij sprejele leta 2015, in svoje zaveze začele uresničevati najpozneje do leta 2020, strinjalo 192 držav. Čeprav je dogovor o časovnici sprejet, to obenem ni zagotovilo o delitvi bremen, dodaja Jordan Cizljeva in poudarja, da so razlike med državami, ki so največje svetovne onesnaževalke (Kitajska, ZDA, Indija, EU, Rusija, Japonska), še vedno ogromne.

Čeprav so se države sporazumele za podaljšanje Kjotskega protokola po letu 2012, gre le za politično zavezo, saj je ratifikacija časovno v EU nemogoča, EU pa bo morala najti ustrezno pravno podlago, da poveže drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola s svojimi zakonodajnimi dokumenti (podnebno energetski paket, ETS), pojasnjuje Jordan Cizljeva. Sprejet pa je bil tudi delovni program o dolgoročnem financiranju do leta 2020. V letih 2010-2012 naj bi bilo zbranih 30 milijard evrov, nato pa vsako leto več, leta 2020 kar 100 milijard evrov.

Okoljevarstveniki so po drugi strani nad izidom razočarani, saj svetovno podnebni režim trenutno določajo le prostovoljne zaveze držav. Znanstveniki, med njimi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, pa dodajo, da dogovor v Durbanu ne bo preprečil katastrofalnih podnebnih sprememb.

Podnebna konferenca bo prihodnje leto potekala v Katarju.

Preberite tudi blog evropske poslanke dr. Romane Jordan Cizelj: Dogovor v Durbanu sprejet, razlike v stališčih med državami še vedno velike