Male hidroelektrarne trenutno ne morete graditi, saj ni mogoče dobiti koncesije

Male hidroelektrarne (MHE) so leta 2009 prispevale 3 odstotke k skupni proizvodnji električne energije in skupaj z drugimi hidroelektrarnami pokrivajo tretjino potreb slovenskih gospodinjstev. Kot so nam povedali v Elektro Gorenjska, je sicer mogoče povečati delež proizvodnje MHE, saj je še precej tehnično in ekonomsko upravičenega potenciala neizkoriščenega, vendar je to področje v celoti odvisno od okoljske in energetske politike. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) trenutno ne izdaja koncesij za izgradnjo malih hidroelektrarn. »Tako je že dve leti, razlogi, zakaj ne izdajajo koncesij, pa se menjajo,« so nam pojasnili. Z Ministrstva za okolje in prostor smo na naše vprašanje, zakaj ne podeljujejo koncesij, prejeli zgolj odgovor, da postopek podelitve koncesije določa zakon o vodah, in sicer od 136. do 149. člena.

Povprečna moč slovenskih MHE znaša 200 kW, kar jih po evropskih merilih umešča med male hidroelektrarne.

Zaradi moratorija za koncesije Eko sklad na podlagi obeh letošnjih javnih pozivov, tako za kreditiranje okoljskih naložb občanov 43OB10 kot tudi kreditiranje pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov 44PO10, doslej ni odobril nobenega kredita za izgradnjo hidroelektrarne. Jih je pa več v preteklih letih.

Še vedno so na voljo ugodni krediti Eko sklada za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov ter občanov!

V tabeli so prikazani podatki o kreditih Eko sklada na podlagi podpisanih kreditnih pogodb z občani in s pravnimi osebami (vključno s samostojnimi podjetniki) za financiranje naložb v hidroelektrarne:

Dodatni zaviralni dejavniki

Ne samo da država ne spodbuja nadaljnjega razvoja na področju MHE, ampak celo zavira proizvodnjo v obstoječih. Kot so nam pojasnili v Elektro Gorenjska, je bila lani izdana uredba o ekološko sprejemljivih pretokih, ki nekaterim MHE zmanjšuje proizvodnjo tudi do 30 odstotkov, saj je treba vodo spuščati po strugi mimo elektrarne (VEČ).

Javni poziv Eko sklada za kreditiranje okoljskih naložb občanov 43OB10 bo odprt do 28. januarja 2011. Od 12 milijonov evrov razpisanih sredstev so do zdaj odobrili za dobre 4 milijone evrov kreditov, zato razmišljajo o podaljšanju veljavnosti poziva do februarja 2011. Največ posojil so doslej odobrili za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva z energijsko učinkovitim (0,872 milijona evrov) in za toplotno izolacijo fasad (0,680 milijona evrov).

Javni poziv Eko sklada za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov 44PO10 bo odprt do 21. decembra 2010, tudi zanj pa obstaja možnost, da ga bodo podaljšali do februarja 2011. Od razpisanih 20 milijonov evrov je bilo do sedaj odobrenih za 4,5 milijona evrov kreditov; večino denarja so odobrili za financiranje sončnih elektrarn.

Po besedah predstavnikov Elektro Gorenjska predstavljajo velik problem tudi vzdrževalna dela na porečjih na območju malih hidroelektrarn. »MOP razlaga zakonodajo tako, da mora lastnik MHE vzdrževati strugo na od zajetja do izpusta.« Zaradi nizkih tržnih cen električne energije – večina MHE je starejših od 15 let, zato niso upravičene do podpor – in visoke frekvence katastrofalno visokih voda, ki uničujejo brežine, so za marsikaterega lastnika male hidroelektrarne preveliko breme. Če se bo sedanja politika na področju MHE nadaljevala, bodo lastniki MHE na slabših lokacijah začeli ustavljati, so prepričani v Elektro Gorenjska.

Leta 2009 so male hidroelektrarne proizvedle 427,8 GWh električne energije.

Visoka investicija, a tudi dolga življenjska doba!

Prvi korak, ki ga mora narediti potencialni investitor MHE, je analiza potenciala; proizvodne naprave običajno stojijo tam, kjer sta pretok vodotoka in padec vode dovolj velika. Prvi pogoj za izkoriščanje vodotoka pa je seveda pridobitev koncesije, ki jo podeljuje država. Poleg koncesije je treba pridobiti tudi dovoljenje za priklop na elektroenergetsko omrežje.

Leto 2009 je bilo zelo ugodno za hidroelektrarne, saj je bila njihova proizvodnja za 22 odstotkov nad povprečjem in je znašala 4.273,7 GWh.

Pri malih hidroelektrarnah gre navadno za objekte z zelo dolgo življenjsko dobo (od 50 do 100 let), temu primerno visoka je tudi investicija. A je vračilna doba investicije odvisna od številnih dejavnikov, ki so svojevrstni za vsako MHE posebej, zato ni mogoče dajati približnih ocen, kot na primer pri fotovoltaiki, kjer je tehnologija bistveno enostavnejša, so nam še povedali v Elektro Gorenjska.

Več informacij o obeh javnih pozivih za kreditiranje naložb varstva okolja je na voljo na spletni strani Eko sklada (www.ekosklad.si).