Kolo za vitko linijo in nižje emisije

EU si je zadala cilj, da bo do leta 2050 emisije CO2 v prometu zmanjšala za 60 odstotkov, a ji to verjetno ne bo uspelo. Blondel ob tem poudarja, da je v vsakem primeru ceneje uporabiti kolo, kot vpeljati električne avtomobile.

Življenjski cikel emisij kolesarjenja je deset krat nižji kot pri vožnji z osebnim avtomobilom, tudi če v izračun vključimo prehrano kolesarja. Kolesarji porabijo namreč več kalorij kot avtomobilisti. Študija je zajela vse vidike proizvodnega procesa hrane, od kmetijske mehanizacije, namakanja, uporabe pesticidov do CO2-intenzitete različnih vrste hrane.

Pri tem so se raziskovalci v študiji osredotočili na Dansko. Kopengahen ima namreč cilj, da bodo državljani 50 odstotkov poti do leta 2020 opravili s kolesom. Kljub temu da Danci dnevno prekolesarijo 2,6 kilometra, jih v prevoženih kilometrih prekašajo Nizozemci.

Tudi kolo proizvaja emisije

Med leti 1990 in 2007 so emisije toplogrednih plinov na področju prometa v EU narasle, medtem ko so v drugih sektorjih padle za 36 odstotkov. Kolo je kot učinkovito prevozno sredstvo za zmanjšanje emisij premalo prepoznano, poudarjajo avtorji študije. Tako je Evropska komisija med 2007 do zdaj za kolesarsko infrastrukturo namenila 600 milijonov evrov, kar je le 0,7 odstotkov od celotnega 82 milijardnega sklada, ki je namenjen prometnemu sektorju. Za primerjavo: cestni infrastrukturi je namenjenih 47 odstotkov sredstev. Evropsko kolesarsko združenje zato EU poziva, da naj 10 odstotkov sredstev za promet nameni kolesarjenju.

A tudi v povezavi s kolesarjenjem ne moremo govoriti o ničelnih emisijah, če upoštevamo pridobivanje in proizvodnjo materialov, kot so aluminij, železo in guma, ki so potrebni za proizvodnjo kolesa. Prav tako so emisije v življenjskem ciklu električnih koles na podobnem nivoju kot pri navadnem kolesu, kljub porabljeni elektriki. Razlog leži v tem, ker se z električnim kolesom lahko prepeljemo 56 odstotkov dlje, obenem lahko nadomestijo avtomobile v 39 odstotkih voženj.