Zanimivosti
- 22. 2. 2012 Maškare zbirale davkoplačevalski denar za TEŠ 6
- 21. 2. 2012 Bogovič: Trajnostna raba virov je prihodnost
- 20. 2. 2012 V slovenskih trgovinah prvi izdelki s certifikatom »Brez GSO«
- 17. 2. 2012 Ekološki kmetje z lažjim dostopom do trgov ZDA in EU
- Toplota iz okolice je brezplačna
- Povečajmo učinkovitost svojih radiatorjev
- Analiza in primerjava izbranih gradbenih materialov z vidika vplivov na okolje v njihovem življenjskem ciklu
- V čem se razllikujeta montažna in skletna hiša?
- Toplotne črpalke zrak voda so vsestranske
- Toplotne črpalke ogrevajo prostore na prijazen način
- Hladna potratneža
- Toplotne črpalke in vremenski pogoji
LUKSIM d.o.o.
Ukvarjamo se z obnovljivimi viri energije. Kot distributerji Saint Gobaina Solar za Slovenijo, nudimo zelo obširno paleto produktov, ki zagotavljajo najboljšo r...
Zelena gradnja d.o.o.
Podjetje se ukvarja z vodenjem in načrtovanjem zidanih pasivnih hiš z upoštevanjem tehnologije zelene gradnje in razvojem ter proizvodnjo sistemskih produktov z...
Plastika Skaza d.o.o.
Podjetje Plastika Skaza je družinsko podjetje iz Velenja, ki se že vrsto let ukvarja z brizganjem plastičnih izdelkov za znane naročnike iz Slovenije in Evrope....
vseh ponudnikov: 428
več zanimivih ponudnikov
22. 2. 2012
Kam z nevarnimi odpadki iz gospodinjstva?
Kam z nevarnimi odpadki iz gospodinjstva? 
Snaga v Mestni občini Ljubljana dvakrat na leto s premično zbiralnico zbira nevarne odpadke iz gospodinjstev. Zbiranje poteka na 18 lokacijah – na vsaki je zabojnik dva dni. Nevarn... več
foto: Snaga
napišite svoje izkušnje
več
Snaga v Mestni občini Ljubljana dvakrat na leto s premično zbiralnico zbira nevarne odpadke iz gospodinjstev. Zbiranje poteka na 18 lokacijah – na vsaki je zabojnik dva dni. Nevarn... več
foto: Snaga
- 31. 10. 2009 Evropska direktiva o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo
- 31. 10. 2009 Odločba o sprejetju večletnega akcijskega programa na področju energije: "Inteligentna energija – Evropa"
- 31. 10. 2009 Evropska direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov
- 31. 10. 2009 Seznam standardov, ob uporabi katerih se domneva skladnost z zahtevami Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov
- 6. 4. 2010 V katerem energijskem razredu je stavba?
- 12. 2. 2010 Primerjava med ceno kurilnega olja ter zemeljskega plina za ogrevanje stanovanja
- 12. 2. 2010 Primerjava cen energentov, končne in koristne energije
- 11. 1. 2010 Izračunaj porabo energije za mobilnost!
datum: 25. januar 2012
avtor:
Tadej Sevšek
Kakšna je možna alternativa konvencionalnim ogrevalnim sistemom?
Napredni sistem za koriščenje obnovljivih virov energije ali toplotna črpalka!Vnesi prispevek
V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek
foto: Jelovica
Za pojmom konvenicionalnega ogrevanja se nahajajo sistemi, ki delujejo s pomočjo fosilnih virov energije, kot so premog, kurilno olje in zemeljski plin. Konvencionalno ogrevanje v večini vgrajenih aplikacij pomeni slab izkoristek energije energenta, zgorevanja pa tudi ogrevalnega sistema. Ker se je družba naravnala na učinkovitejšo rabo energije (URE) in uporabo obnovljivih virov (OVE) ter s tem zmanjšanju ogljičnega odtisa, so se na tržišču pričeli pojavljati sistemi, narejeni po smernicah OVE in URE. Izkoriščanje alternativnih virov tako postaja vse bolj zaželeno.
Ogrevanje z biomaso je najprimernejše pri ogrevalnih sistemih, ki za svoje delovanje potrebujejo višje temperature; to so sistemi, katerih izstopna temperatura iz sistema znaša najmanj 80 stopinj Celzija. Takšne temperature so potrebne pri starejših, delno pa tudi pri novejših sistemih razdeljevanja toplote po prostoru, predvsem pri ogrevanju z radiatorji in podobnimi aplikacijami.
Sistemi, ki uporabljajo biomaso, potrebujejo zalogovnike za energent, redno strego sistemu (polnjenje, praznenje; razen pri peletih, kjer operacije potekajo avtomatizirano), polnjenje zalogovnika, tudi odnašanje pepela in čiščenje peči ter odvodnih elementov. Izkoristek takšnih sistemov se močno zniža, kadar ne obratuje na zanj predvideni moči – predvsem poleti, ko so potrebe zgolj po topli sanitarni vodi in se odvečna pridobljena energija iz energenta izgublja preko regulacije peči v dimnik in ob preusmeritvi toplote v hranilnik. Hranilik se nato ohlaja in ne porablja energije pridobljene iz energenta.
Druga možnost izkoriščanja obnovljivih virov so sončni kolektorji, ki pa - kot vemo - na večji površini Slovenije ne dosegajo predvidenih dobitkov, ki bi pomenili velike prihranke. Kolektorji ravno tako niso učinkoviti takrat, ko so potrebe po toplotni energiji največje. Pozimi kolektorji pridobijo najmanj energije. Najugodnejše lege za uporabo kolektorjev pa so v Sloveniji predvsem na Primorskem, v Prekmurju in še na nekaterih soncu izpostavljenih legah.
Tretja alternativa je ogrevanje s toplotnimi črpalkami, kjer toplotno energijo pridobivamo takrat, ko jo potrebujemo in ne delamo zalog. Finančni prihranek pri ogrevanju s toplotnimi črpalkami znaša najmanj polovico glede na predhodno opisan sistem. Ima pa tudi toplotna črpalka nekaj pomanjkljivosti in omejitev. Že pred montažo in zagonom toplotne črpalke je potrebno dobro predvideti potrebe po toploti (stopinj Celzija), preveriti je treba možnosti za koriščenje toplotnih virov (zemlja, podtalnica ali zrak) in predvideti režim obratovanja. Velja tudi, da je toplotna črpalka neprimerna za uporabo pri visokotemperaturnih sistemih (predvidena je za sodobne sisteme dovoda toplote v prostor in za uporabo s kovektorskim ali talnim gretjem).
Izbira toplotnega vira je popolnoma odvisna od možnosti izkoriščanja. Najzaneslivejši vir toplotne energije je podtalnica, njeno koriščenje pa je lahko omejeno ali nemogoče zaradi prenizkih pretokov glede na toplotne potrebe. Res je, da ima dobre temperaturne stabilnosti, saj se preko celega leta temperatura giblje okoli 10 stopinj Celzija. Za koriščenje pa je potrebno opraviti analizo okoliških virov, kot so vrtine in vodnjaki (voda ne sme imeti grobe sedimentacije zaradi težav, ki se lahko pojavijo na primarnem izmenjevalniku), izdelati je treba hidrološko prognozo za predvideno lokacijo, na lokaciji je potrebno izdelati vrtino premera 140 milimetrov in jo nato zaščititi s cevjo premera 113 milimetrov, ki mora biti perforirana na ustreznih mestih. V primeru, da je podtalnica, ki jo želimo uporabiti, vodonosna (pod zemljo teče žila vode), pa je potrebno predvideti tudi vračanje vode na mesto, kjer smo jo odvzeli.
Za en kilovat izhodne moči toplotne črpalke potrebujemo 200 litrov podtalnice na uro. Drugače rečeno, za ogrevalno moč 11 kilovatov potrebujemo pretok 2.200 litrov na uro. Pretok se sicer lahko kratkoročno zmanjša za 20 odstotkov brez posledic za sistem.
Poznamo več možnosti vgradnje zemeljskih kolektorjev. Od najbolj uporabljene, horizontalne izvedbe, kjer so zanke položene v jašek globine 1,5 metra in v minimalnem razmaku 0,7 metra, pa do SVEC, kjer je cev položena navpično, »SLINKY«, kjer je navita cev položena horizontalno in nazadnje, kjer je kolektor vgrajen v jašku. Vsaka izmed izvedb ima svoje prednosti in slabosti. Površina zemlje za izkop je odvisna od priključne moči toplotne črpalke, analogno potreb po toploti.
Osnovni gradniki vseh različic za ogrevanje z zemeljskim kolektorjem so podobni – razdelilno zbiralna garnirtura, ki služi za povezovanje zank in toplotne črpalke, posebne cevi iz polietilena z oznako PE d32x3 in betonske cevi premera enega metra, v katerih se nahajajo razdelilci in povezave.
Dimenzioniranje zemeljskega kolektorja je pomembno zaradi zahtev, ki jih mora izpolniti. Pri polaganju kolektorja se je potrebno držati smernic; globina polaganja naj bo od 1,2 do 1,5 metra, razmak med posameznimi vodi zemeljskega kolektorja pa od 70 do 80 centimetrov. Največja dolžina posamezne zanke ne sme presegati 100 metrov zaradi posledično prevelikih tlačnih uporov, povezovalne cevi zemeljskega kolektorja in ostalih povezav naj bodo v skladu s proizvajalčevo specifikacijo. Ne smemo pozabiti niti na sredstvo proti zamrzovanju, saj sistem ne sme zmrzovati do temperature -14 stopinj Celzija, obenem pa je potrebno tudi upoštevati morebitne toplotne izgube pri povezavi jaška in kotlovnice.
Ravno tako kot pri izvrtini moramo tudi pri zemeljski sondi pridobiti rudarsko dovoljenje in geološko poročilo. Vertikalna sonda je dober kompromis, kadar so pretoki podtalnice prenizki ali pa ob pomanjkanju prostora za zemeljski kolektor. Za zadostno količino toplote je potrebno izvrtati eno ali več vrtin z globino do 150 metrov, toplotni dobitek na tekoči meter vrtine pa znaša okoli 55 vatov na dolžinski meter. Toplotni dobitek na podlagi predhodnega vrtanja določi geolog – vrtalec, s tem pa tudi potrebno globino vrtanja, ob upoštevani hladilni moči toplotni črpalke. V večini primerov se v vrtino vgradi dvojna »U« sonda iz cevi PE 1'' ali pa koaksialna sonda premera 60 milimetrov. Sistem mora biti napoljnjen s protizmrzovalnim sredstvom za temperature do petnajst stopinj minusa. Ob lociranju vrtanja pa je potrebno upoštevati tudi razmak med sondama, ki naj bo minimalno 5 m zaradi preprečevanja medsebojnega vpliva sond in boljše regeneracije. Priključitev na toplotno črpalko je pri zemeljski vertikalni sondi podobna kot pri zemeljskem kolektorju.
Kot »energent« lahko koristimo tudi zračne mase, ker je zrak temperaturno zelo nestabilen, zato je potrebno predvideti podporne režime obratovanja, ki se ob prenizkih temperaturah zaženejo – podpora toplotni črpalki s kotlom na kurilno olje. Poznan je tudi sistem s prigrajenim električnim grelcem, ki deluje takrat, ko so temperature prenizke. Pred nakupom toplotne črpalke, ki izkorišča toploto zraka, se pozanimajte, ali ima črpalka »defrost« funkcijo, ki odtali uparjalnik.
Prednosti, ki jih ponuja toplotna črpalka, niso zanemarljive. Dejansko je toplotna črpalka ogrevalni sistem prihodnosti, ki se bo vedno bolj uveljavljal v novogradnjah z dobrim toplotnim ovojem in pri sanacijah. Z dobrim projektiranjem stanovanjskega ali pa poslovnega objekta in predvidenimi možnostmi izkoriščanja toplote na objektu lahko toplotna črpalka pokrije vse potrebe po energiji, obenem pa deluje brez goriv. Glede na konvencionalne sisteme toplotna črpalka znižuje emisije ogljikovega dioksida od 31 pa do 59 odstotkov in s tem predstavlja enega izmed bolj zelenih virov ogrevanja.
Biomasa, sončni kolektorji in toplotne črpalke
Ogrevanje z biomaso je najprimernejše pri ogrevalnih sistemih, ki za svoje delovanje potrebujejo višje temperature; to so sistemi, katerih izstopna temperatura iz sistema znaša najmanj 80 stopinj Celzija. Takšne temperature so potrebne pri starejših, delno pa tudi pri novejših sistemih razdeljevanja toplote po prostoru, predvsem pri ogrevanju z radiatorji in podobnimi aplikacijami.
Sistemi, ki uporabljajo biomaso, potrebujejo zalogovnike za energent, redno strego sistemu (polnjenje, praznenje; razen pri peletih, kjer operacije potekajo avtomatizirano), polnjenje zalogovnika, tudi odnašanje pepela in čiščenje peči ter odvodnih elementov. Izkoristek takšnih sistemov se močno zniža, kadar ne obratuje na zanj predvideni moči – predvsem poleti, ko so potrebe zgolj po topli sanitarni vodi in se odvečna pridobljena energija iz energenta izgublja preko regulacije peči v dimnik in ob preusmeritvi toplote v hranilnik. Hranilik se nato ohlaja in ne porablja energije pridobljene iz energenta.
Druga možnost izkoriščanja obnovljivih virov so sončni kolektorji, ki pa - kot vemo - na večji površini Slovenije ne dosegajo predvidenih dobitkov, ki bi pomenili velike prihranke. Kolektorji ravno tako niso učinkoviti takrat, ko so potrebe po toplotni energiji največje. Pozimi kolektorji pridobijo najmanj energije. Najugodnejše lege za uporabo kolektorjev pa so v Sloveniji predvsem na Primorskem, v Prekmurju in še na nekaterih soncu izpostavljenih legah.
Tretja alternativa je ogrevanje s toplotnimi črpalkami, kjer toplotno energijo pridobivamo takrat, ko jo potrebujemo in ne delamo zalog. Finančni prihranek pri ogrevanju s toplotnimi črpalkami znaša najmanj polovico glede na predhodno opisan sistem. Ima pa tudi toplotna črpalka nekaj pomanjkljivosti in omejitev. Že pred montažo in zagonom toplotne črpalke je potrebno dobro predvideti potrebe po toploti (stopinj Celzija), preveriti je treba možnosti za koriščenje toplotnih virov (zemlja, podtalnica ali zrak) in predvideti režim obratovanja. Velja tudi, da je toplotna črpalka neprimerna za uporabo pri visokotemperaturnih sistemih (predvidena je za sodobne sisteme dovoda toplote v prostor in za uporabo s kovektorskim ali talnim gretjem).
Razpoložljivi viri energije: zrak, zemlja in voda
Podtalna voda
Izbira toplotnega vira je popolnoma odvisna od možnosti izkoriščanja. Najzaneslivejši vir toplotne energije je podtalnica, njeno koriščenje pa je lahko omejeno ali nemogoče zaradi prenizkih pretokov glede na toplotne potrebe. Res je, da ima dobre temperaturne stabilnosti, saj se preko celega leta temperatura giblje okoli 10 stopinj Celzija. Za koriščenje pa je potrebno opraviti analizo okoliških virov, kot so vrtine in vodnjaki (voda ne sme imeti grobe sedimentacije zaradi težav, ki se lahko pojavijo na primarnem izmenjevalniku), izdelati je treba hidrološko prognozo za predvideno lokacijo, na lokaciji je potrebno izdelati vrtino premera 140 milimetrov in jo nato zaščititi s cevjo premera 113 milimetrov, ki mora biti perforirana na ustreznih mestih. V primeru, da je podtalnica, ki jo želimo uporabiti, vodonosna (pod zemljo teče žila vode), pa je potrebno predvideti tudi vračanje vode na mesto, kjer smo jo odvzeli.
Za en kilovat izhodne moči toplotne črpalke potrebujemo 200 litrov podtalnice na uro. Drugače rečeno, za ogrevalno moč 11 kilovatov potrebujemo pretok 2.200 litrov na uro. Pretok se sicer lahko kratkoročno zmanjša za 20 odstotkov brez posledic za sistem.
Zemeljski kolektorji
Poznamo več možnosti vgradnje zemeljskih kolektorjev. Od najbolj uporabljene, horizontalne izvedbe, kjer so zanke položene v jašek globine 1,5 metra in v minimalnem razmaku 0,7 metra, pa do SVEC, kjer je cev položena navpično, »SLINKY«, kjer je navita cev položena horizontalno in nazadnje, kjer je kolektor vgrajen v jašku. Vsaka izmed izvedb ima svoje prednosti in slabosti. Površina zemlje za izkop je odvisna od priključne moči toplotne črpalke, analogno potreb po toploti.
Osnovni gradniki vseh različic za ogrevanje z zemeljskim kolektorjem so podobni – razdelilno zbiralna garnirtura, ki služi za povezovanje zank in toplotne črpalke, posebne cevi iz polietilena z oznako PE d32x3 in betonske cevi premera enega metra, v katerih se nahajajo razdelilci in povezave.
Dimenzioniranje zemeljskega kolektorja je pomembno zaradi zahtev, ki jih mora izpolniti. Pri polaganju kolektorja se je potrebno držati smernic; globina polaganja naj bo od 1,2 do 1,5 metra, razmak med posameznimi vodi zemeljskega kolektorja pa od 70 do 80 centimetrov. Največja dolžina posamezne zanke ne sme presegati 100 metrov zaradi posledično prevelikih tlačnih uporov, povezovalne cevi zemeljskega kolektorja in ostalih povezav naj bodo v skladu s proizvajalčevo specifikacijo. Ne smemo pozabiti niti na sredstvo proti zamrzovanju, saj sistem ne sme zmrzovati do temperature -14 stopinj Celzija, obenem pa je potrebno tudi upoštevati morebitne toplotne izgube pri povezavi jaška in kotlovnice.
Vertikalna zemeljska sonda
Ravno tako kot pri izvrtini moramo tudi pri zemeljski sondi pridobiti rudarsko dovoljenje in geološko poročilo. Vertikalna sonda je dober kompromis, kadar so pretoki podtalnice prenizki ali pa ob pomanjkanju prostora za zemeljski kolektor. Za zadostno količino toplote je potrebno izvrtati eno ali več vrtin z globino do 150 metrov, toplotni dobitek na tekoči meter vrtine pa znaša okoli 55 vatov na dolžinski meter. Toplotni dobitek na podlagi predhodnega vrtanja določi geolog – vrtalec, s tem pa tudi potrebno globino vrtanja, ob upoštevani hladilni moči toplotni črpalke. V večini primerov se v vrtino vgradi dvojna »U« sonda iz cevi PE 1'' ali pa koaksialna sonda premera 60 milimetrov. Sistem mora biti napoljnjen s protizmrzovalnim sredstvom za temperature do petnajst stopinj minusa. Ob lociranju vrtanja pa je potrebno upoštevati tudi razmak med sondama, ki naj bo minimalno 5 m zaradi preprečevanja medsebojnega vpliva sond in boljše regeneracije. Priključitev na toplotno črpalko je pri zemeljski vertikalni sondi podobna kot pri zemeljskem kolektorju.
Zrak
Kot »energent« lahko koristimo tudi zračne mase, ker je zrak temperaturno zelo nestabilen, zato je potrebno predvideti podporne režime obratovanja, ki se ob prenizkih temperaturah zaženejo – podpora toplotni črpalki s kotlom na kurilno olje. Poznan je tudi sistem s prigrajenim električnim grelcem, ki deluje takrat, ko so temperature prenizke. Pred nakupom toplotne črpalke, ki izkorišča toploto zraka, se pozanimajte, ali ima črpalka »defrost« funkcijo, ki odtali uparjalnik.
Toplotna črpalka - ogrevalni sistem prihodnosti
Prednosti, ki jih ponuja toplotna črpalka, niso zanemarljive. Dejansko je toplotna črpalka ogrevalni sistem prihodnosti, ki se bo vedno bolj uveljavljal v novogradnjah z dobrim toplotnim ovojem in pri sanacijah. Z dobrim projektiranjem stanovanjskega ali pa poslovnega objekta in predvidenimi možnostmi izkoriščanja toplote na objektu lahko toplotna črpalka pokrije vse potrebe po energiji, obenem pa deluje brez goriv. Glede na konvencionalne sisteme toplotna črpalka znižuje emisije ogljikovega dioksida od 31 pa do 59 odstotkov in s tem predstavlja enega izmed bolj zelenih virov ogrevanja.
Prejemajte novice v vaš e-poštni nabiralnik vsak teden.
Varčne žarnice porabijo do štirikrat manj energije, kot navadne žarilne z ekvivalentno svetilnostjo.
več
več
- LEA Pomurje in projekt Energo optimum
- LEAG: Varčevanje z energijo je varčevanje z denarjem
- Služba vlade za podnebne spremembe aktivno z slovenskimi občinami
Zadnje objave
- 31.01.2012 Ogrevanje na olje -alternativa v Ogrevanje napisal: enhozjan
- 09.01.2012 Priklop vetrne elektrarne v Električna energija napisal: enhozjan
Zadnji odgovori
- Trenutno še ni nobenega komentarja!
avtor:
Marjeta Benčina, Focus društvo za sonaravni razvoj
13. 2. 2012
Transportna dieta
V Focusu, društvu za sonaraven razvoj, smo v okviru projekta Mobilizacija za javni potniški promet, ki je podprt z donac...
več
- Eko sklad - subvencije za pravne osebe
- Eko sklad - subvencije za občane
- Eko sklad - krediti za okoljske naložbe občanov
- Zeleni kredit banke Sparkasse
