Kako Slovenke in Slovenci ravnamo z energijo?

Dolinšek pojasnjuje, da omogoča raziskava kontinuiran vpogled v ravnanje z energijo, stanje stavb, ogrevanje, hlajenje, rabo električne energije in prevoz. Poleg rezultatov pa so v okviru raziskave pripravili tudi kazalnike učinkovite rabe energije v gospodinjstvih, ki so jih po njegovih besedah vzpostavili zato, da lahko spremljajo trende na posameznih področij.

Eden izmed ključnih kazalnikov na področju stavb se glasi, da v Sloveniji prevladujejo energijsko neučinkovite stavbe: 60 odstotkov enodružinskih in 72 odstotkov večstanovanjskih stavb v Sloveniji nima ustrezne toplotne izolacije; okna z energetsko učinkovito zasteklitvijo pa ima le 16 odstotkov. Neučinkoviti smo tudi pri ogrevanju stanovanja, kjer pri centralnem načinu ogrevanja prevladujejo manj učinkoviti kotli, sicer pa se v največji meri ogrevamo s kurilnim oljem in drvmi. Obnovljivi viri energije (OVE) se pri centralnem ogrevanju uporabljajo v 36 odstotkov stavb, v 20 odstotkih stavb so edini vir.

Mnogi se prav tako ne zavedajo dejstva, da je klimatska naprava velik porabnik električne energije, ima jo 16 odstotkov gospodinjstev, o nakupu nove razmišlja 6 odstotkov, dobrih 30 odstotkov uporabnikov klimatske naprave pa jo vklopi pri zunanji temperaturi nižji od 28 stopinj Celzija. Raziskava je prav tako pokazala, da približno četrtina gospodinjstev ne ravno učinkovito z gospodinjskimi aparati, prevladuje le majhen odstotek energijsko učinkovitih štedilnikov, medtem ko je energijsko učinkovitih hladilnikov skoraj 2/3.

Ali smo učinkoviti pri prevozu? Tudi tukaj je kljub energetski potratnosti najpogostejša izbira avtomobil, to pa zaradi slabih povezav javnega prometa in enostavnosti uporabe avtomobila. Medtem ko bi 12 odstotkov kupilo električni avto, pripravljenosti za vgradnjo avtoplinskega sistema skoraj ni.

Kot je še dejal Dolinšek, je raziskava namenjena javni upravi, ponudnikom in dobaviteljem, proizvajalcem in trgovcem trošil ter vsem, ki se neposredno ali posredno povezani z rabo energije v gospodinjstvih. Podatki, ki tvorijo poročilo pa so bili zbrani na terenu od 17. maja do 5. junija 2010 na vzorcu 1009 gospodinjstev. Anketirali so osebe v starosti od 18 do 75, ki je vodja gospodinjstva.

Raziskava REUS je pokazala dokaj velik razkorak med tem kaj Slovenci mislimo in kako dejansko ravnamo z energijo, dodaja Dolinšek. Določeno stopnjo osveščenosti je po njegovih navedbah pokazalo 83 odstotkov anketiranih. Na podlagi trditev in rezultatov dejanskega ravnanja z energijo pa je narejena tudi segmentacija gospodinjstev v Sloveniji. Na osnovi posebne metodologije so gospodinjstva razdelili v pet skupin: entuzisti, realisti, neosveščeni, skeptiki in pasivni. Izmed omenjenih so se med najbolj energetsko učinkovite uvrstili realisti, neosveščenih pa je največ v Ljubljani in njeni okolici, to so tudi gospodinjstva z nadpovprečno visokim dohodkom.

Celoten članek je na voljo TU.