Kako do vetrne elektrarne?

Na podlagi dosedanjih meritev vetra in analiz vetrnih razmer v Sloveniji je potencial vetra največji na Primorskem in grebenih višjih slovenskih gora in pogorij; ob tem pa velja dodati, da je na nadmorskih višinah nad 1.000 metrov postavitev vetrnih elektrarn problematična zaradi zaledenitev.

Javni poziv Eko sklada za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov 44PO10 bo odprt do 21. decembra 2010. Od razpisanih 20 milijonov evrov je trenutno odobrenih za 4,5 milijona evrov kreditov.

Prvi pogoj, ki ga moramo izpolniti, če želimo postaviti vetrno elektrarno, je lokacija s primernim, čim bolj stalnim vetrom, saj je hitrost vetra izjemno pomembna za gospodarnost, pojasnjuje sogovornik. Če namreč povprečna letna hitrost vetra ni dovolj velika, se po Nemacovih besedah ne splača postavljati manjše, še manj male vetrne elektrarne. Tam, kjer meritve pokažejo primerno visoko povprečno letno hitrost vetra, to je več kot 5 m/s, pa je primerno postavljati velike vetrne turbine, poudarja sogovornik. 

Javni poziv Eko sklada za kreditiranje okoljskih naložb občanov 43OB10 bo odprt do 28. januarja 2011. Od 12 milijonov evrov razpisanih sredstev so trenutno odobreni dobri 4 milijoni evrov kreditov.

Seveda pa se gospodarnost spremeni, če gre za napajanje zgradb ali objektov, ki so oddaljeni od električnega omrežja. »V takih primerih je lahko bolj gospodarno postaviti lastno manjšo vetrno elektrarno v kombinaciji s sončno elektrarno in akumulatorskimi baterijami kot pa graditi daljnovod do najbližjega električnega omrežja,« pojasnjuje.

Občani in pravne osebe lahko za investicije v vetrne elektrarne še vedno izkoristijo kredite z ugodno obrestno mero, ki jih ponuja Eko sklad. Pri tem lahko Eko sklad za naložbo v vetrno elektrarno z ugodnimi posojili pokrije do največ 90 odstotkov upravičenih stroškov, po vrednotenju naložbe pa v povprečju približno 80 odstotkov (VEČ).

Le za entuziaste?

Male vetrne elektrarne so po Nemacovih besedah za zdaj rezervirane za entuziaste, tudi s stroškovnega vidika, saj so dva- do trikrat dražje od velikih vetrnih elektrarn. Cena velikih elektrarn se giblje okoli 1.500 evrov/kW, malih pa med 3.000 do 5.000 evrov/kW, odvisno od kakovosti in velikosti. Poleg bistveno višje cene je pri manjših vetrnicah po Nemacovih navedbah veliko težav s potrebno regulacijo, nadzorom, varnostjo pri havarijah, vzdrževanjem, hrupom zaradi bližine itn.

V Sloveniji na Griškem polju pri Senožečah gradijo prvo vetrno turbino z močjo 2 MW, ki bo letno proizvedla 4.000 MWh, kar bo zadoščalo za napajanje 1.000 gospodinjstev s porabo 4.000 kWh letno.

Nekateri proizvajalci razvijajo male vetrne elektrarne, ki naj bi jih postavljali na zgradbe ali ob njih. Toda, kot pravi Nemac, naselij in zgradb v Sloveniji običajno ne postavljamo tam, kjer so velike hitrosti vetra, temveč po možnosti na manj izpostavljenih lokacijah. Čeprav nekateri proizvajalci poudarjajo, da njihove turbine delajo že pri majhnih hitrostih vetra, to sicer drži, vendar ob malih hitrostih v vetru proizvedejo tudi zelo malo energije, pojasnjuje sogovornik. 

Prof. dr. Andrej Predin s Fakultete za energetiko, ki je, kot pravi, pristaš razpršene gradnje manjših vetrnic na degradiranih območij, pa poudarja, da je prava pot skupno koriščenje različnih obnovljivih energetskih virov. »Upam, da se bo v Sloveniji 'prijela' gradnja manjših vetrnic (3 do 5 kW inštalirane moči), v kombinaciji s solarno (toplota+elektrika) in geotermalno tehnologijo (toplota) v velikostih, ki bi zadovoljevale energijske potrebe eno- ali večdružinskih hiš v sklopu. »Na Fakulteti za energetiko so razvili alternativno vetrno turbino manjših dimenzij (VEČ).

Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo (SODO) in Borzen, organizator trga z električno energijo, sta izdala priročnik s koristnimi nasveti za izgradnjo manjših elektrarn. Priročnik je dostopen tudi na spletu.

Še nekaj koristnih napotkov:

• Za grobo oceno primernosti lokacije je priporočeno izvajanje meritev povprečne hitrosti vetra vsaj leto dni.
• Izhodišča za dimenzioniranje moči in proizvodnje vetrnih turbin so: povprečna letna hitrost vetra, razpoložljiva površina lokacije, možnost transporta opreme in možnost priključitve na električno omrežje.

Kredite za investicije v vetrne elektrarne podelil tudi Eko sklad

Glede na dopolnjeno Uredbo o energetski infrastrukturi, ki jo je pripravilo Ministrstvo RS za gospodarstvo, za vetrne elektrarne, katerih nazivna moč ne presega 50 kW, ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Tako kot za vse proizvodne naprave za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije, je tudi za vetrne elektrarne zagotovljen sistem odkupnih cen.

Vetrne elektrarne so naprave za proizvodnjo električne energije, za katere lahko pravne osebe in podjetniki letos pridobijo kredit Eko sklada po obrestni meri trimesečni EURIBOR + najmanj 1,5 % oziroma višji fiksni pribitek, določen v višini, ki izključuje pomoč države.

Potreba finančna sredstva za vetrne elektrarne z nazivno močjo do 50 kW pa si lahko tudi občani zagotovijo s krediti Eko sklada. Na podlagi letošnjih obeh javnih pozivov, tako za kreditiranje okoljskih naložb občanov 43OB10 kot tudi kreditiranja pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov 44PO10, do zdaj sicer ni bilo odobrenega nobenega kredita za omenjeno naložbo, so pa v preteklosti podelili tri kredite v skupni vrednosti 24.288 evrov.

Največ kreditov za okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov po javnem pozivu 44PO10, ki bo odprt do 21. decembra 2010, so letos na Eko skladu odobrili za financiranje postavitve sončnih elektrarn v skupni vrednosti 3,2 milijona evrov. Medtem se občani, javni poziv za kreditiranje njihovih okoljskih naložb je odprt do 28. januarja 2011, največkrat odločajo za naložbe v učinkovito rabo energije v stanovanjskih stavbah. Največ kreditnih sredstev pa je bilo do zdaj odobrenih za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva z energijsko učinkovitim (0,872 milijonov evrov), sledi toplotna izolacija fasad (0,680 milijonov evrov) pa tudi za zamenjavo azbestnih strešnih kritin (0,804 milijonov evrov). Med naložbami občanov v rabo obnovljivih virov energije pa je Eko sklad največ kreditnih sredstev odobril za namestitev toplotnih črpalk (0,243 milijona evrov) in kotlov na lesno biomaso (0,177 milijona evrov), za postavitev petih sončnih elektrarn pa je bilo odobrenih za 0,140 milijona evrov kreditov.

Občani lahko investicijo stoodstotno pokrijejo s sredstvi Eko sklada!

Zanimanje občanov na letošnjem javnem pozivu za kredite Eko sklada je manjše v primerjavi s preteklimi leti, kar gre delno pripisati učinkom gospodarske krize, drugi razlog pa je dodeljevanje nepovrnljivih finančnih spodbud za naložbe v ukrepe energetske učinkovitosti in rabo obnovljivih virov energije. Obeh spodbud hkrati (kredita in subvencije) za isto naložbo pa občani ne morejo pridobiti, razen tisti, ki se odločijo za najmanj tri ukrepe energetske učinkovitosti oziroma izvedejo celovito obnovo stanovanjske stavbe v skupni vrednosti več kot 20.000 evrov.

Več informacij o kreditih Eko sklada najdete TUKAJ.

VEČ