Kako ceneje do nizkoenergijske ali pasivne hiše

Nizkoenergijska in »dobra« nizkoenergijska hiša

Večina investitorjev se najpogosteje odloči za gradnjo ali nakup nizkoenergijske hiše, v kateri poraba energije za ogrevanje ne sme presegati 40−60 kWh na kvadratni meter, ali za »dobro« nizkoenergijsko hišo z letno porabo toplotne energije 25 kWh kvadratnih metrov. Tako imenovana »dvoinpollitrska hiša« porabi približno 2,5 litra olja na kvadratni meter uporabne stanovanjske površine na ogrevalno sezono. Pri nizkoenergijskih hišah in njenih bolj ali manj varčnih različicah za ogrevanje še vedno izkoriščamo konvencionalne sisteme za proizvodnjo toplote (kotli na sekance, drva, kurilno olje, plin); v prostorih pa so nameščeni radiatorji. Izvor prihrankov pri nizkoenergijski hiši predstavljata tako boljša toplotna zaščita in rešeni toplotni mostovi. Dvoinpol- ali trilitrska hiša (letna poraba te je okoli 3 litre kurilnega olja za ogrevanje kvadratnega metra) ima obenem vgrajeno prezračevalno napravo, ki uporablja toploto izrabljenega zraka, ali pa sončne sprejemnike za ogrevanje sanitarne vode.

Pasivna hiša

Za razliko od nizkoenergijske hiše je pasivna hiša tako varčna, da na leto porabi največ 15 kilovatnih ur za ogrevanje enega kvadratnega metra površine, kar ustreza letni porabi 1,5 litra kurilnega olja (ali 1,6 litra zemeljskega plina ali 2,4 litra utekočinjenega naftnega plina). To je 80 odstotkov manj kot pri zgradbah, grajenih po trenutno veljavnih predpisih. Za ogrevanje pasivne hiše tudi ni potreben običajen ogrevalni sistem, pač pa zadostuje ogrevanje s prezračevalno napravo, ki izkorišča toploto izrabljenega zraka z rekuperacijo. Pasivna hiša ima glede na standarde tudi omejeno skupno porabo energije na največ 120 kilovatov na kvadratni meter letno, kar poleg ogrevanja vključuje še pripravo tople vode in vso porabljeno elektriko. Dr. Martina Zbašnik Senegačnik s Fakultete za arhitekturo, avtorica knjige »Pasivna hiša«, poudarja, da predstavlja pasivna hiša osnovo vseh energijsko varčnih hiš, tudi tako imenovanih nič- oz. plusenergijskih.

Ničenergijska hiša

Ničenergijska hiša je naslednja evolucijska stopnja pasivne hiše, saj po definiciji v enem letu porabljeno energijo (toplota in električna energija skupaj) sama povrne s pretvarjanjem sončne energije v električno, a je v zimskem času še vedno odvisna od javnega energetskega omrežja. Takšna hiša aktivno in pasivno izrablja sončno energijo za ogrevanje, proizvodnjo električne in toplotne energije. Presežki proizvedene električne energije, ki so prisotni v poletju, se oddajajo v javno omrežje, pozimi pa se hiša iz njega napaja.

Plusenergijska hiša

Vmesna stopnja med ničenergijsko in plusenergijsko hišo je energijsko samozadostna hiša, ki vso potrebno energijo pridobi od sonca. Taka hiša tudi ni priklopljena na omrežje, pojasnjuje Zbašnik Senegačnikova. Njena nadgradnja je plusenergijska hiša, ki viške energije, pridobljene s sončnimi celicami, odvaja v omrežje. Energijo za ogrevanje sanitarne vode in prostorov pridobiva iz obnovljivih virov energije. S pomočjo fotovoltaičnih panelov za pretvorbo sončne energije v električno (sončne elektrarne) pa proizvede več energije, kot jo porabi; pozitivna bilanca dobitka je prikazana kot dodaten zaslužek. Naj omenimo, da je lastnik plusenergijske hiše tudi slovenski telovadec Mitja Petkovšek (VEČ).

Možnosti koriščenja subvencij in kreditov Eko sklada

Eko sklad je prvi kredit za gradnjo nizkoenergijskih oziroma pasivnih hiš podelil leta 2007. Občani lahko tudi na podlagi letošnjega javnega poziva za kreditiranje okoljskih naložb občanov 45OB11 zaprosijo za ugoden kredit za gradnjo nizkoenergijske ali pasivne hiše.

Poleg kreditov lahko občani še vedno izkoristijo možnost, da za gradnjo ali nakup nizkoenergijskih in pasivnih hiš na podlagi letošnjega javnega poziva 6SUB-OB11 pridobijo tudi nepovratna finančna sredstva. Letos je za tovrstno gradnjo prispelo skupaj 26 vlog, do zdaj pa so odobrili nepovratna sredstva za 1 nizkoenergijsko gradnjo in 1 za pasivno gradnjo.

Največ 125 evrov nepovratne finančne spodbude na kvadratni meter

Pogoj za pridobitev nepovratne finančne spodbude je med drugim tudi izračun porabe energije za ogrevanje po metodi pasivne stavbe, PHPP 07. Nizkoenergijska hiša mora pri tem dosegati porabo energije 25 kWh/m2 oz. 35 kWh/m2. Eko sklad kakovost objekta preverja na podlagi zgornjega izračuna, projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in načrtov za izvedbo (PZI), kar vključuje arhitekturni in strojni del projekta (ogrevanje in prezračevanje).

Pri tem je višina nepovratne finančne spodbude določena glede na toplotno izolacijski material v ovoju in glede na površino znotraj toplotnega ovoja stavbe. Za največjo možno nepovratno finančno spodbudo, 125 evrov na kvadratni meter, moramo izpolniti dva pogoja: čim višji razred učinkovitosti in uporaba naravnih materialov za toplotno izolacijo, kar vključuje najmanj 75 odstotkov naravnih izolacijskih materialov.

Pri tem mora imeti:
- I. skupina vgrajenih najmanj 75 % toplotno izolacijskih materialov naravnega izvora (npr. lesna vlakna, celulozni kosmiči, pluta, ovčja volna, bombaž ipd.);
- II. skupina vgrajenih skupaj najmanj 75 % toplotno izolacijskih materialov naravnega in mineralnega izvora (npr. mineralna volna, penjeno steklo ipd.);
- III. skupina vgrajenih več kot 25 % toplotno izolacijskih materialov sintetičnega in ostalega izvora (npr. penjeni in ekstrudirani polistiren).

Prejeli že več kot 5.000 vlog za okoljske naložbe

Eko sklad je po javnem pozivu iz leta 2010 dodelil 34 nepovratnih finančnih spodbud za nizkoenergijske hiše in 19 za pasivne hiše v skupni vrednosti 647.059 evrov.

Na letošnja javna poziva za nepovratne finančne spodbude za različne okoljske naložbe v eno-, dvo- ali večstanovanjskih stavbah, 6SUB-OB11 in 7SUB-OB11, so letos prejeli skupaj že več kot 5.500 vlog individualnih investitorjev in skoraj 200 vlog upravnikov večstanovanjskih stavb. Po njihovih ocenah bodo razpisana nepovratna finančna sredstva – 12 milijonov evrov za ukrepe energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije − zadoščala do konca leta.

Več informacij o javnih pozivih za kreditiranje naložb varstva okolja in pozivih za dodeljevanje nepovratnih sredstev je na voljo na spletni strani Eko sklada (www.ekosklad.si).