Zanimivosti
- 21. 5. 2012 »Čez 20 let bo vsaka hiša tudi elektrarna«
- 17. 5. 2012 Subvencije za sončne elektrarne z julijem spet nižje
- 16. 5. 2012 Snaga spreminja način zbiranja in odvoza odpadkov
- 14. 5. 2012 V Celje po nasvete za varčno in učinkovito rabo energije
LUKSIM d.o.o.
Ukvarjamo se z obnovljivimi viri energije. Kot distributerji Saint Gobaina Solar za Slovenijo, nudimo zelo obširno paleto produktov, ki zagotavljajo najboljšo r...
Zelena gradnja d.o.o.
Podjetje se ukvarja z vodenjem in načrtovanjem zidanih pasivnih hiš z upoštevanjem tehnologije zelene gradnje in razvojem ter proizvodnjo sistemskih produktov z...
Plastika Skaza d.o.o.
Podjetje Plastika Skaza je družinsko podjetje iz Velenja, ki se že vrsto let ukvarja z brizganjem plastičnih izdelkov za znane naročnike iz Slovenije in Evrope....
vseh ponudnikov: 428
več zanimivih ponudnikov
21. 5. 2012
Kateri so energetsko najučinkovitejši objekti
Kateri so energetsko najučinkovitejši objekti 
Priznanja za energetsko učinkovite objekte v Sloveniji 2012 je letos v okviru uradne otvoritve štirih sejmov Energetika, Terotech-Vzdrževanje, Eko ter Varjenje in rezanje prejelo ... več
foto: arhiv Dnevnikove priloge Moj dom
napišite svoje izkušnje
več
Priznanja za energetsko učinkovite objekte v Sloveniji 2012 je letos v okviru uradne otvoritve štirih sejmov Energetika, Terotech-Vzdrževanje, Eko ter Varjenje in rezanje prejelo ... več
foto: arhiv Dnevnikove priloge Moj dom
- 31. 10. 2009 Evropska direktiva o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo
- 31. 10. 2009 Odločba o sprejetju večletnega akcijskega programa na področju energije: "Inteligentna energija – Evropa"
- 31. 10. 2009 Evropska direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov
- 31. 10. 2009 Seznam standardov, ob uporabi katerih se domneva skladnost z zahtevami Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov
- 6. 4. 2010 V katerem energijskem razredu je stavba?
- 12. 2. 2010 Primerjava med ceno kurilnega olja ter zemeljskega plina za ogrevanje stanovanja
- 12. 2. 2010 Primerjava cen energentov, končne in koristne energije
- 11. 1. 2010 Izračunaj porabo energije za mobilnost!
datum: 12. februar 2010
avtor:
Alenka Žumbar
Jelovica: Po več kot pol stoletja klasične gradnje v energetsko varčno in pasivno gradnjo
Varčevanje z energijo je danes zelo pomembno, tako v poslovnem kot v zasebnem življenju, ugotavljajo tudi v Jelovici, kjer je energetsko varčna gradnja postala ena najpomembnejših usmeritev. Po več kot 50 letih izdelovanja montažnih hiš, ki so že tako bile energetsko varčnejše, so se sedaj usmerili v standardizirano energetsko varčno, skorajda že pasivno gradnjo, nam je povedal direktor Jelovice, Iztok Ribnikar. Z razlikami med energetsko varčnimi in klasičnimi hišami pa nas je seznanil vodja razvoja v Jelovici Ivan Grašič.Vnesi prispevek
V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek
foto: Jelovica
»Zelo pomembno pa je tudi, iz kakšnih materialov so energetsko varčne hiše. Osnovni gradnik naših hiš je tako les, ki tudi po razgradnji sprosti le toliko ogljikovega dioksida, kolikor ga je v fazi rasti drevo vsrkalo,« pravi Ribnikar, ki poudarja, da je treba v les, da ta postane konstrukcijski element, vložiti okoli 2.000 megavatov energije, v jeklo na drugi strani je treba vložiti preko 500.000 megavatov, v železo in beton pa okoli 300.000 megavatov. »Tako torej že iz energetsko varčnih materialov izdelamo še energetsko varčen produkt.«
Osnovna zunanja stena hiše Jelovica je sicer sestavljena iz lesenega okvira, v njem je izolacija – običajno je to kamena volna -, na obeh straneh te stene pa so pritrjene plošče, ki zagotavljajo statičnost in varnost konstrukcije, na zunanji strani pa je navadno še stiropor. »Ko energetska učinkovitost hiš še ni bila toliko v ospredju, so izolativni sloji merili skupaj približno 14 centimetrov, danes pa le zunanja stran (stiropor) meri približno deset centimetrov. Stiropor se lahko še krepi, pri izolaciji, ki jo imenujemo Optima Plus, meri kar 14 centimetrov, s čimer pa že zagotovimo porabo energije v višini tri litre kurilnega olja na kvadratni meter.«
Kot pravi Ribnikar, je to danes že zelo pogosta konstrukcija, se pa vse bolj na notranjo stran zunanje stene dodaja še t.i. inštalacijska ravnina z dodatnih šest centimetrov izolacije, »s čimer pa se po izolacijski vrednosti že približamo pasivni gradnji«. »Skratka, dolga leta smo delali okrog 24 centimetrov debele stene, po letu 2004, ko je energetska varčnost začela pridobivati na pomenu, pa so debeline sten prišle na današnje povprečje - 41 centimetrov. Je pa stena lahko še debelejša, če se investitor odloči namesto za kameno volno z boljšo toplotno izolirnostjo za lesno volno z namenom doseči enak faktor toplotne prehodnosti (U) stene.«
Lesna volna je sicer okolju bolj prijazna, je pa njena izolativnost nekoliko slabša kot pri stiroporu ali kameni volni, priznava sogovornik. Na vprašanje o stroškovni plati pove, da je bolj izolirana hiša (z 41-cm izolacijo) približno deset odstotkov dražja kot klasična (24-centimetrska izolacija). »Pa ne le zaradi zunanje stene in strešne konstrukcije, ampak tudi zato, ker je v takšno konstrukcijo hiše potem tudi bolj smiselno vgraditi okna s trojno, in ne le dvojno, zasteklitvijo,« dodaja.
Kolikšno pa je zmanjšanje porabe energije pri vgradnji oken s trojno v klasično hišo? Ivan Grašič, vodja razvoja v Jelovici, pravi, da se okna s trojno zasteklitvijo vedno izplačajo, seveda ob debelejši steni toliko bolj. »Vedno mora investitor pretehtati, ali je pripravljen vložiti malce več, pri čemer se mu – glede na porabo energije – investicija v okna s trojno zasteklitvijo namesto dvojne zasteklitve zelo hitro povrne.«
Ali v hiši s 41-centimetrsko steno in okni s trojno zasteklitvijo poraba energije ostane enaka trem litrom na kvadratni meter? Ivan Grašič odgovarja, da verjetno ne in dodaja, »da je sicer v takšni hiši zaželen že sistem prezračevanja s toplotnim izmenjevalcem, da so energijske izgube čim nižje, mora biti čim boljša zrakotesnost hiše, na samo potrebo po toplotni energiji pa vpliva tudi lokacija hiše«. »V energijsko varčnih hišah tako tudi ni smiselno vgrajevati nekega potratnega ogrevalnega sistema, ključnega pomena pa so tudi bivalne navade prebivalcev.«
Znano je, da v energijsko varčni ali pasivni hiši ni smotrno celodnevno zračenje, tako da pustimo okna odprta »na V«. »Bodočim prebivalcem takšne hiše svetujemo tudi način ogrevanja,« pravi Iztok Ribnikar. Ali svetujejo fotovoltaične sisteme, kotle na biomaso, toplotno črpalko ali pa priključitev na zemeljski plin, pa je odvisno najprej od lokacije ter lege hiše in seveda od finančne sposobnosti investitorja. So pa klasični kotli na kurilno olje za energijsko varčno ali za pasivno hišo premočni, pravi Grašič.
Kot pravita sogovornika, so v Jelovici že »na tričetrt poti do postavitve prve prave pasivne hiše v Sloveniji«. Ustrezno toplotno izolativnost stene bi namreč dosegli že z dodatnimi štirimi centimetri izolacije (glede na standardno konstrukcijo), kar niti ne bi občutno podražilo celotne investicije. »Štirje dodatni centimetri kamene volne pomenijo dodatne štiri evre na kvadratni meter, če pa upoštevamo, da ima hiša 150 do 200 kvadratnih metrov fasade, je dodatnih 800 evrov pravzaprav zanemarljiv strošek.« Kot dodaja sogovornik, je sicer investicija v pasivno hišo za približno pet do deset odstotkov višja od investicije v energijsko varčno hišo.
O pasivnih hišah pa krožijo nekatere teze, med drugim, da bivanje v njih ni najbolj udobno, da je v njih hladno in podobno. Kot odgovarjata Ribnikar in Grašič, je pasivna gradnja zelo razširjena v sosednji Avstriji, kjer so se graditelji v Linzu domislili možnosti, da lahko vsak, ki ima takšne pomisleke, preizkusi, kakšno je počutje v takšni hiši, in sicer v naselju osmih pasivnih hiš postavljenih le v tovrstne namene. Podoben projekt načrtujejo tudi v Preddvoru, kjer bo Jelovica prihodnje leto postavila vzročno energetsko varčno hišo poleg sedeža svojega podjetja.
Ivan Grašič dodaja, da, denimo, odpiranje oken v takšni hiši niti ni potrebno, saj je v njej zaradi vgrajenega prezračevalnega sistema venomer svež zrak. Na pomislek, da pasivne hiše predstavljajo neko sterilno in nenaravno okolje pa odgovarja, da so v hiši vgrajeni naravni materiali, ki zelo ugodno vplivajo na udobje bivanja.
Sogovornik pravi, da v tem primeru v Jelovici uporabljajo izolacijo iz lahkih lesenih vlaknenih plošč, ki so seveda dražje od stiropora ali mineralne volne. Z vsemi možnimi ukrepi in elementi energijske učinkovitosti ter ob uvedbi naravnih materialov je lahko takšna hiša približno 15 odstotkov dražja od osnovne nizkoenergijske izvedbe, dodaja Ribnikar.
Ne drži pa, da si lahko pasivno ali energijsko varčno hišo privoščijo le finančno močnejši investitorji, saj so na voljo tudi nepovratna sredstva Eko sklada, ki za takšno gradnjo ponuja tudi do 25.000 evrov subvencij. »Je pa pomembno, da se vloga za pridobitev tovrstnih sredstev vloži že pred izvedbo kakršnihkoli ukrepov.«
Kot smo izvedeli, so sicer na Ekoskladu v zadnjem razpisu za nepovratna sredstva občanom prejeli 199 vlog za energetsko varčno ali pasivno gradnjo. So pa tudi na Jelovici presenečeni nad takšno ekološko in energetsko ozaveščenostjo investitorjev, priznavata sogovornika.
FOTO: arhiv Jelovica
Letno sicer Jelovica v Sloveniji zgradi približno 60 energijsko učinkovitih hiš. So pa takšno gradnjo spodbudila tako razpis Eko sklada kot nov pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), »ki pa je sicer trenutno zadržan«, menita Ribnikar in Grašič.
Omeniti velja še, da je energijsko varčno ali pasivno hišo mogoče postaviti celo v treh do štirih mesecih, medtem ko klasična gradnja traja približno leto dni. »Iz tega razloga se za energijsko varčno gradnjo odloča tudi vse več investitorjev, ki gradijo za trg,« pravi Ribnikar, ki dodaja, da je letna rast takšnih gradenj približno 20-odstotna. Preboj je bil dosežen pred leti, ko so večji slovenski proizvajalci montažnih (gotovih) hiš postavili naselje vzorčnih energijsko varčnih hiš, ki so bile dostopne in na ogled vsem zainteresiranim, še menijo v Jelovici.
Alenka Žumbar
S 24- na 41-centimetrske izolativne sloje
Osnovna zunanja stena hiše Jelovica je sicer sestavljena iz lesenega okvira, v njem je izolacija – običajno je to kamena volna -, na obeh straneh te stene pa so pritrjene plošče, ki zagotavljajo statičnost in varnost konstrukcije, na zunanji strani pa je navadno še stiropor. »Ko energetska učinkovitost hiš še ni bila toliko v ospredju, so izolativni sloji merili skupaj približno 14 centimetrov, danes pa le zunanja stran (stiropor) meri približno deset centimetrov. Stiropor se lahko še krepi, pri izolaciji, ki jo imenujemo Optima Plus, meri kar 14 centimetrov, s čimer pa že zagotovimo porabo energije v višini tri litre kurilnega olja na kvadratni meter.« FOTO: Alenka Žumbar
Kot pravi Ribnikar, je to danes že zelo pogosta konstrukcija, se pa vse bolj na notranjo stran zunanje stene dodaja še t.i. inštalacijska ravnina z dodatnih šest centimetrov izolacije, »s čimer pa se po izolacijski vrednosti že približamo pasivni gradnji«. »Skratka, dolga leta smo delali okrog 24 centimetrov debele stene, po letu 2004, ko je energetska varčnost začela pridobivati na pomenu, pa so debeline sten prišle na današnje povprečje - 41 centimetrov. Je pa stena lahko še debelejša, če se investitor odloči namesto za kameno volno z boljšo toplotno izolirnostjo za lesno volno z namenom doseči enak faktor toplotne prehodnosti (U) stene.«
Dvo- ali troslojna okna?
Lesna volna je sicer okolju bolj prijazna, je pa njena izolativnost nekoliko slabša kot pri stiroporu ali kameni volni, priznava sogovornik. Na vprašanje o stroškovni plati pove, da je bolj izolirana hiša (z 41-cm izolacijo) približno deset odstotkov dražja kot klasična (24-centimetrska izolacija). »Pa ne le zaradi zunanje stene in strešne konstrukcije, ampak tudi zato, ker je v takšno konstrukcijo hiše potem tudi bolj smiselno vgraditi okna s trojno, in ne le dvojno, zasteklitvijo,« dodaja. FOTO: Alenka Žumbar
Kolikšno pa je zmanjšanje porabe energije pri vgradnji oken s trojno v klasično hišo? Ivan Grašič, vodja razvoja v Jelovici, pravi, da se okna s trojno zasteklitvijo vedno izplačajo, seveda ob debelejši steni toliko bolj. »Vedno mora investitor pretehtati, ali je pripravljen vložiti malce več, pri čemer se mu – glede na porabo energije – investicija v okna s trojno zasteklitvijo namesto dvojne zasteklitve zelo hitro povrne.«
Ključnega pomena tudi bivalne navade
Ali v hiši s 41-centimetrsko steno in okni s trojno zasteklitvijo poraba energije ostane enaka trem litrom na kvadratni meter? Ivan Grašič odgovarja, da verjetno ne in dodaja, »da je sicer v takšni hiši zaželen že sistem prezračevanja s toplotnim izmenjevalcem, da so energijske izgube čim nižje, mora biti čim boljša zrakotesnost hiše, na samo potrebo po toplotni energiji pa vpliva tudi lokacija hiše«. »V energijsko varčnih hišah tako tudi ni smiselno vgrajevati nekega potratnega ogrevalnega sistema, ključnega pomena pa so tudi bivalne navade prebivalcev.«
FOTO: arhiv Jelovica
Znano je, da v energijsko varčni ali pasivni hiši ni smotrno celodnevno zračenje, tako da pustimo okna odprta »na V«. »Bodočim prebivalcem takšne hiše svetujemo tudi način ogrevanja,« pravi Iztok Ribnikar. Ali svetujejo fotovoltaične sisteme, kotle na biomaso, toplotno črpalko ali pa priključitev na zemeljski plin, pa je odvisno najprej od lokacije ter lege hiše in seveda od finančne sposobnosti investitorja. So pa klasični kotli na kurilno olje za energijsko varčno ali za pasivno hišo premočni, pravi Grašič.
»Na tričetrt poti do pasivne hiše!«
Kot pravita sogovornika, so v Jelovici že »na tričetrt poti do postavitve prve prave pasivne hiše v Sloveniji«. Ustrezno toplotno izolativnost stene bi namreč dosegli že z dodatnimi štirimi centimetri izolacije (glede na standardno konstrukcijo), kar niti ne bi občutno podražilo celotne investicije. »Štirje dodatni centimetri kamene volne pomenijo dodatne štiri evre na kvadratni meter, če pa upoštevamo, da ima hiša 150 do 200 kvadratnih metrov fasade, je dodatnih 800 evrov pravzaprav zanemarljiv strošek.« Kot dodaja sogovornik, je sicer investicija v pasivno hišo za približno pet do deset odstotkov višja od investicije v energijsko varčno hišo. FOTO: arhiv Jelovica
O pasivnih hišah pa krožijo nekatere teze, med drugim, da bivanje v njih ni najbolj udobno, da je v njih hladno in podobno. Kot odgovarjata Ribnikar in Grašič, je pasivna gradnja zelo razširjena v sosednji Avstriji, kjer so se graditelji v Linzu domislili možnosti, da lahko vsak, ki ima takšne pomisleke, preizkusi, kakšno je počutje v takšni hiši, in sicer v naselju osmih pasivnih hiš postavljenih le v tovrstne namene. Podoben projekt načrtujejo tudi v Preddvoru, kjer bo Jelovica prihodnje leto postavila vzročno energetsko varčno hišo poleg sedeža svojega podjetja.
Ivan Grašič dodaja, da, denimo, odpiranje oken v takšni hiši niti ni potrebno, saj je v njej zaradi vgrajenega prezračevalnega sistema venomer svež zrak. Na pomislek, da pasivne hiše predstavljajo neko sterilno in nenaravno okolje pa odgovarja, da so v hiši vgrajeni naravni materiali, ki zelo ugodno vplivajo na udobje bivanja.
Koliko je »bio« pasivna hiša dražja od klasične pasivne hiše?
Sogovornik pravi, da v tem primeru v Jelovici uporabljajo izolacijo iz lahkih lesenih vlaknenih plošč, ki so seveda dražje od stiropora ali mineralne volne. Z vsemi možnimi ukrepi in elementi energijske učinkovitosti ter ob uvedbi naravnih materialov je lahko takšna hiša približno 15 odstotkov dražja od osnovne nizkoenergijske izvedbe, dodaja Ribnikar. FOTO: arhiv Jelovica
Ne drži pa, da si lahko pasivno ali energijsko varčno hišo privoščijo le finančno močnejši investitorji, saj so na voljo tudi nepovratna sredstva Eko sklada, ki za takšno gradnjo ponuja tudi do 25.000 evrov subvencij. »Je pa pomembno, da se vloga za pridobitev tovrstnih sredstev vloži že pred izvedbo kakršnihkoli ukrepov.«
Energetsko varčna gradnja že v razmahu?
Kot smo izvedeli, so sicer na Ekoskladu v zadnjem razpisu za nepovratna sredstva občanom prejeli 199 vlog za energetsko varčno ali pasivno gradnjo. So pa tudi na Jelovici presenečeni nad takšno ekološko in energetsko ozaveščenostjo investitorjev, priznavata sogovornika. FOTO: arhiv Jelovica
Letno sicer Jelovica v Sloveniji zgradi približno 60 energijsko učinkovitih hiš. So pa takšno gradnjo spodbudila tako razpis Eko sklada kot nov pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), »ki pa je sicer trenutno zadržan«, menita Ribnikar in Grašič.
Omeniti velja še, da je energijsko varčno ali pasivno hišo mogoče postaviti celo v treh do štirih mesecih, medtem ko klasična gradnja traja približno leto dni. »Iz tega razloga se za energijsko varčno gradnjo odloča tudi vse več investitorjev, ki gradijo za trg,« pravi Ribnikar, ki dodaja, da je letna rast takšnih gradenj približno 20-odstotna. Preboj je bil dosežen pred leti, ko so večji slovenski proizvajalci montažnih (gotovih) hiš postavili naselje vzorčnih energijsko varčnih hiš, ki so bile dostopne in na ogled vsem zainteresiranim, še menijo v Jelovici.
Alenka Žumbar
Prejemajte novice v vaš e-poštni nabiralnik vsak teden.
Poraba električnih aparatov v stanju pripravljenosti lahko preseže 10 W, kar pomeni letno porabo vsaj 90 kWh električne energije in preko 50 kg emisij C02 v okolje.
več
več
- Dobri praksi učinkovite rabe energije v občinah
- SOLUTION: Kako tuje lokalne skupnosti načrtujejo pot do energetske učinkovitosti
- Projekt RECOMMEND za spodbujanje razvoja in uporabe eko inovacij v malih in srednjih podjetjih
Zadnje objave
- 31.01.2012 Ogrevanje na olje -alternativa v Ogrevanje napisal: enhozjan
- 09.01.2012 Priklop vetrne elektrarne v Električna energija napisal: enhozjan
Zadnji odgovori
- Trenutno še ni nobenega komentarja!
avtor:
Alenka Žumbar Klopčič, urednica Energetike.NET in pisateljica eko knjig
21. 5. 2012
Manj je več!
»Kaj bova jedla danes?« Pogosto vprašanje tipičnega prazničnega dne, ko z možem nimava namena iti od doma. Niti v trgovi...
več
Si predstavljate, da bi imeli mačko v pisarni? Kako bi vam poživila dan? Kakšne vragolije bi ušpičila? O pisarniških in drugih prigodah, ki so vse resnične, govori knjiga za otroke Mačje zgodbe, Tiltkina pripoved, katere tri izvode podarjata spletna skupnost za promocijo trajnostnega bivanja Energija doma in pisateljica Mateja A. Kegel.
več
- Eko sklad - subvencije za pravne osebe
- Eko sklad - subvencije za občane
- Eko sklad - krediti za okoljske naložbe občanov
- Zeleni kredit banke Sparkasse
