Hamburg predal "zeleno štafeto" španskemu mestu Vitoria-Gasteiz

V Bruslju je nemško mesto Hamburg v okviru plenarnega zasedanja odbora regij slavnostno predalo naslov Zelena prestolnica Evrope mestu Vitoria-Gasteiz na severu Španije. Leta 2013 bo ta naslov nosilo francosko mesto Nantes, katero mesto bo zelena prestolnica Evrope leta 2014 še ni znano, je pa med kandidati tudi Ljubljana. Nekaj vprašanj o zeleni prestolnici smo postavili evropskemu komisarju za okolje Janezu Potočniku. Pravi, da je pobuda Zelena prestolnica Evrope vsekakor prispevala k večji pozornosti okolju in kvaliteti življenja ter vzpodbudila lokalni trud za izboljšanje okolja in kakovosti življenja v mestih. »Mesta, ki si želijo pridobiti laskavi naslov, dokazujejo v praksi, da se gospodarski razvoj in trajnostno naravna skrb, ki zagotavlja visoko kvaliteto življenja v mestih, ne izključujeta. Skrb za mestno okolje ne pomeni zgolj zmanjševanja izpustov CO₂, temveč nasploh skrb za zrak, ki ga dihamo, vodo, ki jo pijemo, zmanjševanje hrupa, ki nam škoduje in podobno. Kliče po celostnem in dolgotrajnem načrtu, ki se izogiba pretirani širitvi mest in ohranja in ponovno vzpostavlja zelene površine in biotsko raznovrstnost. Stockholm in Hamburg sta odlična primera, kako lahko združimo okoljske vidike z življenjem v prestolnici, ki ima več kot milijon prebivalcev. V primeru Hamburga je pri tem treba upoštevati tudi dejstvo, da je to tretje največje pristanišče v Evropi in osmo na svetu, je povedal Potočnik.

»Z udeležbo v izboru Zelene prestolnice Evrope morajo mesta skozi izbirni postopek, ki vključuje presojo uspešnosti na podlagi dvanajstih okoljskih kazalnikov. Presojo opravijo mednarodno priznani neodvisni strokovnjaki. Ta ocena daje mestom dragocene informacije o njihovem izpolnjevanju okoljskih standardov in jim pomaga delovanje še izboljšati. Opazili smo, da se je mnogo mest po neuspešnem sodelovanju na izboru odločilo odpraviti ugotovljene slabosti in se ponovno prijavilo v naslednjem letu,« poudarja Potočnik.

Kot pravi evropski komisar, so priložnosti pri »ozelenitvi« mest prav na področju energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo, zlasti kar se tiče stanovanj, javnih zgradb in transporta. »Hamburg je na primer uspešno združil integrirano in participativno načrtovanje s političnih zavezami in si zastavil ambiciozne cilje pri varovanju podnebja, kot je zmanjšanje izpustov CO2 za 40 odstotkov do leta 2020 in za 80 odstotkov do leta 2050. Mesto ima poseben zakon o varovanju podnebja, ki vključuje posebno merilo stroškovne učinkovitosti za ukrepe varčevanja z energijo v javnih stavbah, kot so programi za zamenjavo svetilk, kotlov in hladilnikov. V Hamburgu so nadomestili več kot 200 tisoč običajnih žarnic v več kot 400 javnih zgradbah, pri tem zmanjšali porabo energije in prihranili 3,4 milijona evrov letno. V zadnjih nekaj letih so več kot 600 kotlovnih sistemov nadomestili s sodobnimi kondenzacijskimi kotli – investicija je bila vredna 18 milijonov evrov.«

Ob tem naj dodamo, da za zeleno prestolnico za leto 2014 kandidira tudi Ljubljana (VEČ).

Celoten pogovor s komisarjem Potočnikom si lahko preberete TU.