Ekološki krediti tudi pri nas vse bolj zanimiva tržna niša bank

V banki SKB so lani okrog 25 odstotkov stanovanjskih kreditov odobrili za gradnjo in adaptacije, kar pri njih sodi na področje energetike. V primeru manjših investicij, kamor med drugim sodijo zamenjava oken, peči in postavitev sončnih kolektorjev, pa se veliko njihovih strank odloči kar za gotovinski potrošniški kredit.

Svojim strankam ponujajo gotovinske kredite z odplačilno dobo do osem let in stanovanjske do 25 let, odločajo pa se lahko med fiksno obrestno mero do 25 let in spremenljivo obrestno mero. Posebnih kreditov za financiranje energetike ali za financiranje zelene energije nimajo, ker sama ponudba kreditov za podjetja v SKB ni oblikovana po različnih namenih kreditov.

»Ker je struktura naših strank raznolika, je takšna tudi raznolikost konkretnih namenov kreditiranja. Kreditiramo namreč različne vrste projektov, za katere se izkaže, da so dobri. Bistveni pogoj, ki ga mora podjetje izpolnjevati, je kreditna sposobnost, torej zagotovitev, da lahko s svojim preteklim poslovanjem in načrti za prihodnost zagotovi, da je sposobno poravnavati svoje sedanje in bodoče obveznosti,« pojasnjujejo v SKB. Individualna obravnava strank pa pri njih velja tudi pri določanju obrestnih mer in cen kreditov.

Ekološki krediti ugodnejši

V Abanki svojim strankam za gradnjo ali prenavljanje okolju prijaznih nepremičnin, nakup energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov ter okolju prijaznih motornih vozil nudijo ekološke kredite. Pri stanovanjskem ekološkem kreditu se namensko koriščenje med drugim nanaša na nakup in namestitev naprav za pridobivanje električne energije s pomočjo sonca, vode ali vetra, nakup ali gradnjo ekoloških varčnih hiš in nakup ter vgradnjo naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oz. pripravo sanitarne tople vode. Sem sodijo kondenzacijski kotli, toplotne črpalke, solarni sistemi, kurilne naprave na lesno biomaso in naprave za rekuperacijo toplote.

Obrestna mera pri teh kreditih je sicer ugodnejša od redne ponudbe stanovanjskih kreditov, njihova odplačilna doba pa je do vključno 30 let. Za financiranje ekoloških projektov s strani pravnih oseb pa Abanka uporablja vire, ki jih je za ta namen najela pri SID banki. Končni namen kreditov je financiranje naložb s področja okoljevarstva, vključno z ukrepi za učinkovito rabo energije in obnovljivih virov energije, ki prispevajo k okoljskemu trajnostnemu razvoju države, navajajo v Abanki.

Na Gorenjskem aktualna predvsem sonce in bioplin

Tudi v Gorenjski banki podpirajo področje energetike in nasploh učinkovito rabo energije, trenutno pa največje povpraševanje beležijo na področju financiranja sončnih elektrarn, kogeneracij in bioplinskih elektrarn. Pogoji financiranja za podjetja se pri njih razlikujejo predvsem glede na boniteto posojilojemalca, delež lastne udeležbe v projektu, ročnost financiranja in kakovost zavarovanja. Za okolju prijazne naložbe pa imajo na voljo tudi več virov financiranja, ki posojilojemalcem zagotavljajo ugodnejše obrestne mere od klasičnega kreditiranja.

Za fizične osebe ima Gorenjska banka posebno ponudbo kreditov kot članica Konzorcija pasivna hiša. Ponudba velja za vse, ki nameravajo graditi pasivno, zelo dobro nizko energijsko hišo ali pa prenavljati s pomočjo izdelkov in storitev članov konzorcija. Obrestna mera je odvisna od odplačilne dobe kredita, ki je lahko do 30 let. Obrestna mera se lahko še zniža, v primeru da njen del subvencionira član konzorcija.

Vse bolj ekološki tudi na Štajerskem

Povečano povpraševanje po ekoloških kreditih beležijo tudi v banki Nova KBM, obenem pa že ocenjujejo, da se bo povpraševanje po kreditih za ekološke naložbe v prihodnje še povečevalo.

V Novi KBM namreč zaznavajo precejšen interes za njihovo posebno ponudbo kreditov za izgradnjo sončnih elektrarn. Krediti so namenjeni mikro in malim podjetjem ter zasebnikom, njihova prednost pa je ugodnejša obrestna mera. Banka ima sicer v ponudbi za pravne osebe in zasebnike tudi kredite Eko sklada, SID banke ter drugih institucij, ki so namenjeni spodbujanju investicij v obnovljive vire energije.

V banki so ob tem pripravili tudi posebno ponudbo kreditov za pravne osebe in zasebnike za financiranje izgradnje sončne elektrarne Elektra Maribor, posameznikom in družinam pa v banki nudijo tudi osebne in stanovanjske kredite za ekološke naložbe. Pri pravnih osebah zaznavajo največ povpraševanja po kreditih, ki so namenjeni investicijam v obnovljive vire energije, kot so sončne elektrarne, povečano zanimanje pa opažajo tudi pri fizičnih osebah.

V UniCredit aktualna predvsem fotovoltaika in bioplin

Energetsko področje zavzema pomembno mesto tudi v ponudbi banke UniCredit. Navajajo, da so v zadnjem letu usmerjeno pristopili k financiranju projektov v obnovljive vire energije. Na področju energetike ponujajo projektno financiranje za namen obnovljivih virov energije, kot so fotovoltaika, bioplin, vetrne elektrarne in kogeneracija, kjer je vračilo kredita odvisno od prihodnjih denarnih tokov projekta.

Največje povpraševanje trenutno zaznavajo ravno na področju fotovoltaike in bioplinskih naprav, pojavljajo pa se tudi povpraševanja po financiranju kogeneracije. Pogoji financiranja so odvisni od finančne slike kreditojemalca v primeru investicijskega financiranja, v primeru projektnega financiranja pa morajo biti pokrita vsa tveganja, od katerih je odvisna uspešnost projekta.

Glede na predstavljeno strukturo projekta določijo tudi obrestno mero, višino lastnih sredstev in zavarovanje. Za fizične osebe so pri njih na voljo namenski potrošniški krediti, medtem ko pravnim osebam nudijo projektno ali investicijsko financiranje podjetja.

Spodbujanje okoljskih projektov v SID banki kot nacionalni razvojni banki

Večino svojih virov SID banka gospodarstvu posreduje prek poslovnih bank, kar naj bi podjetjem ter ostalim omogočilo hitrejši dostop do sredstev. Trenutno je razpoložljivih dolgoročnih sredstev SID banke za financiranje okoljskih projektov približno 100 milijonov evrov. Sredstva namenjajo financiranju okoljevarstva, obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije in okolju prijazne proizvodnje ali proizvoda.

Sredstva SID banke lahko pridobijo podjetja vseh velikosti, samostojni podjetniki in drugi zasebniki, ki kot poklic opravljajo določeno dejavnost, raziskovalne in izobraževalne ustanove, občine ter druge pravne osebe zasebnega ali javnega prava s sedežem v naši državi. Poleg teh pa so do njihovih sredstev upravičena tudi podjetja in druge pravne osebe s sedežem zunaj države, ki nastopajo kot kupec slovenskega blaga oz. storitev ali so v večinski lasti podjetja iz Slovenije.

Financiranje SID banke je dolgoročno, večinoma do 15 let za okoljske projekte, s praviloma večmesečnim moratorijem na odplačilo glavnice ter drugimi individualnimi pogoji v skladu z nameni, z njenimi sredstvi pa se lahko financira do 85 odstotkov stroškov, ki so neposredno povezani s projektom.

Lani je SID banka za financiranje okoljskih projektov slovenskemu gospodarstvu namenila 296 milijonov evrov. Večina teh sredstev je bila podjetjem posredovana prek poslovnih bank, nekaj pa je bilo tudi neposrednega financiranja, npr. za postavitev 13 sončnih elektrarn družbe Bisol na najetih strehah osnovnih šol in drugih občinskih stavb po vsej Sloveniji ter ene sončne elektrarne družbe Solera na proizvodni hali v Kopru. Letos namerava SID banka za dolgoročno financiranje okoljskih projektov gospodarstvu nameniti še dodatnih 180 milijonov evrov.

Po zelene kredite tudi na Eko sklad!

Marsikdo ne ve, da osnovna dejavnost Eko sklada ni le podeljevanje subvencij za okoljske naložbe, temveč tudi in predvsem kreditiranje teh naložb. Občani in pravne osebe lahko za okoljske naložbe vedno izkoristijo kredite z ugodno obrestno mero, ki jih ponujajo na Eko skladu.

Do 31. marca 2011 je Eko sklad podaljšal veljavnost javnega poziva 44PO10 (razpisanih 20 milijonov evrov) za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov in 43OB10 (razpisanih 12 milijonov evrov) za kreditiranje okoljskih naložb občanov; poslovni in finančni načrt Eko sklada za leto 2011 pa predvideva tudi objavo javnih pozivov za kreditiranje okoljskih naložb v skupni višini 28 milijonov evrov; od tega bo za občane predvidoma razpisanih 8 milijonov evrov, so nam povedali na Eko skladu.

Medtem ko je zanimanje pravnih oseb za ekološke kredite Eko sklada zadovoljivo – 80 odstotkov interesentov se sicer zanima kreditiranje sončnih elektrarn – se občani zaradi gospodarske krize ( in s tem upada investicijskih aktivnosti), predvsem pa zaradi dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud za naložbe v ukrepe energetske učinkovitosti in rabo obnovljivih virov energije za kredite zanimajo manj. Marsikdo pa tudi ne ve, da lahko zahtevnejšo investicijo financira tako s subvencijo kot s kreditom; če gre za izvedbo najmanj treh ukrepov energetske učinkovitosti v stanovanjski stavbi, poudarja direktor Eko sklada Franc Beravs. »Naš kredit ima fiksno obrestno mero, večina bank pa podeljuje kredite s pribitkom na tri- ali šestmesečni EURIBOR. Ta je trenutno približno odstotek, in če banka ponudi na 6-mesečni EURIBOR 2,5 odstotka pribitka, je skupna obrestna mera 3,5 odstotka, medtem ko je pri nas 3,9-odstotna fiksna obrestna mera. A ne smemo pozabiti, da se bo obdobje nizkih vrednosti EURIBOR-a končalo in takrat se bo dvignila tudi obrestna mera. Naš kreditojemalec bo imel čez pet let še vedno 3,9-odstotno obrestno mero, kreditojemalec, ki se je odločil za vezavo na EURIBOR, pa bo takrat imel najbrž 6,5- ali morda celo 7-odstotno obrestno mero,« je med prednostmi najema kredita pri Eko skladu navedel sogovornik. So pa tudi na Eko skladu postavili dve obrestni meri; če gre za petletno obdobje odplačevanja kredita, je obrestna mera 3,2 odstotka, če pa je kredit vezan na deset let odplačevanja, je obrestna mera 3,9 odstotka. Po njihovih izkušnjah je povprečna odplačilna doba pri občanih od 7 do 9 let, medtem ko je pri podjetjih od 12 do 13 let, kjer pa ne morejo prevzeti tveganj s fiksno obrestno mero.

S kreditom Eko sklada za okoljske naložbe lahko pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in zasebniki v Sloveniji na podlagi javnega poziva 44PO10 financirajo naložbe, ki vplivajo na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zmanjšanje onesnaževanja zraka z drugimi škodljivimi emisijami, se nanašajo na gospodarjenje z odpadki, varstvo voda in odvajanje odpadnih vod ali oskrbo s pitno vodo.

Poleg postavitve oziroma rekonstrukcije sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje (ali hlajenje) prostorov oz. pripravo sanitarne tople vode, ki kot primarni energent uporabljajo obnovljive vire energije, ter naprav za proizvodnjo oziroma soproizvodnjo električne energije ponuja Eko sklad kredite za naložbe, ki vplivajo na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, tudi za nakup novih osebnih vozil na električni ali hibridni pogon, gradnjo novih objektov v nizkoenergijski ali pasivni tehnologiji, in kredite za naložbe v ukrepe učinkovite rabe energije v proizvodnih, poslovnih in javnih objektih.

K zmanjšanju onesnaženja zraka pa prispevamo tudi s tehnologijami, ki zmanjšujejo onesnaževanje zraka v tehnološkem procesu, gradnjo oz. rekonstrukcijo naprav za čiščenje dimnih plinov in odpadnega zraka ter nakupom osebnih vozil za cestni promet s pogonom na plin. Tudi za te naložbe so na voljo krediti Eko sklada. Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in zasebniki lahko v okviru javnega poziva kandidirajo še za kredite za gradnjo oz. rekonstrukcijo čistilnih naprav za komunalne ali tehnološke odpadne vode, kanalizacijsko omrežje in druge tehnologije, ki zmanjšujejo onesnaževanje voda v tehnološkem procesu ali prispevajo k zmanjšanju izgub pitne vode.

Eko sklad ponuja ugodno kreditiranje tudi za okoljske naložbe občanov, kot so: vgradnja sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oziroma pripravo sanitarne tople vode, raba obnovljivih virov energije za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, za sodobne naprave za pridobivanje električne energije, zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi obstoječih stanovanjskih stavb, gradnjo stanovanjskih stavb v nizkoenergijski ali pasivni tehnologiji, za nabavo energijsko učinkovitih gospodinjskih (aparatov) naprav in okolju prijaznih osebnih vozil na hibridni ali električni pogon itn. Občani lahko obenem za nekatere obsežnejše naložbe dobijo poleg nepovratnih sredstev tudi kredit.