- 21. 5. 2012 »Čez 20 let bo vsaka hiša tudi elektrarna«
- 17. 5. 2012 Subvencije za sončne elektrarne z julijem spet nižje
- 16. 5. 2012 Snaga spreminja način zbiranja in odvoza odpadkov
- 14. 5. 2012 V Celje po nasvete za varčno in učinkovito rabo energije
LUKSIM d.o.o.
Zelena gradnja d.o.o.
Plastika Skaza d.o.o.
Kateri so energetsko najučinkovitejši objekti
foto: arhiv Dnevnikove priloge Moj dom
- 31. 10. 2009 Evropska direktiva o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo
- 31. 10. 2009 Odločba o sprejetju večletnega akcijskega programa na področju energije: "Inteligentna energija – Evropa"
- 31. 10. 2009 Evropska direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov
- 31. 10. 2009 Seznam standardov, ob uporabi katerih se domneva skladnost z zahtevami Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov
- 6. 4. 2010 V katerem energijskem razredu je stavba?
- 12. 2. 2010 Primerjava med ceno kurilnega olja ter zemeljskega plina za ogrevanje stanovanja
- 12. 2. 2010 Primerjava cen energentov, končne in koristne energije
- 11. 1. 2010 Izračunaj porabo energije za mobilnost!
Eko sklad razpisal 28 milijonov evrov kreditnih sredstev
Poleg dveh javnih pozivov za nepovratne finančne spodbude občanom v skupni vrednosti 12 milijonov evrov, od tega dva milijona evrov za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb v večstanovanjskih stavbah, je Eko sklad letos objavil tudi nov javni poziv za ugodno kreditiranje okoljskih naložb občanov v obsegu 8 milijonov evrov in javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb za pravne osebe, samostojne podjetnike in zasebnike v skupni vrednosti 20 milijonov evrov. Javna poziva sta odprta do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2012.Vnesi prispevek
foto: arhiv Energije doma
V letih od 1995 do 2010 je Eko sklad odobril 14.792 kreditov v skupnem znesku 375,6 milijonov evrov, od tega lani 545 kreditov v vrednosti 21,2 milijona, pri čemer so v letu 2010 z dvema javnima pozivoma za kreditiranje okoljskih naložb razpisali 32 milijonov evrov (12 milijonov evrov za občane in 20 milijonov evrov za podjetja in druge pravne osebe). V primerjavi z letom 2009 je znesek odobrenih kreditov sicer nižji za 22 odstotkov, a na Eko skladu po drugi strani ugotavljajo, da je bil pri pravnih osebah, samostojnih podjetnikih in zasebnikih tudi v letu 2010 izkazan velik interes po njihovih kreditih, kar je pokazala prodana razpisna dokumentacija za 118 okoljskih naložb s skupnim predvidenim zneskom kreditov za skoraj 70 milijonov evrov.
Letos je Eko sklad objavil dva javna poziva za kreditiranje okoljskih naložb v skupni vrednosti 28 milijonov evrov. Od tega je za občane namenjenih osem milijonov, ki jih lahko izkoristijo za različne okoljske naložbe, od vgradnje sistemov za ogrevanje s kotlom na lesno biomaso ali kondenzacijskim kotlom, priklopa na daljinsko ogrevanje, zamenjave zunanjega stavbnega pohištva ter toplotne izolacije zunanjega ovoja pri obnovi stanovanjske stavbe do zamenjave strešne kritine, ki vsebuje azbest, nakupa hišnih kompostnikov za predelavo biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstva in malih čistilnih naprav ter nakupa vozil na električni ali hibridni pogon.
Do 5. maja 2011 je bilo občanom nakazanih 10,5 milijona evrov nepovratnih finančnih sredstev (5,6 milijona evrov za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva, 2,4 milijona evrov za izolacijo fasade, 1,3 milijona evrov za vgradnjo sončnih sprejemnikov ...). V letu 2010 so sicer bili objavljeni trije javni pozivi za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud za ukrepe OVE in URE v stanovanjskih stavbah v skupni vrednosti 18 milijonov evrov. Prispelo je 20.428 vlog, od katerih jih je okrog 6.000 še neobdelanih, po napovedih pa jih bodo obdelali do jeseni.
Za občane spremenljiva obrestna mera
Za razliko od lani je obrestna mera za kredite za občane letos spremenljiva in je določena v višini trimesečni EURIBOR (izračunan za 365 dni) s fiksnim pribitkom v višini 1,5 odstotka. Za pravne osebe je najnižja letna obrestna mera za kredite za naprave za proizvodnjo ali soproizvodnjo električne energije določena v višini trimesečni EURIBOR z najmanj 1,5 odstotka oz. višjim fiksnim pribitkom, ki ne zagotavlja pomoči države. Za vse ostale namene velja trimesečni EURIBOR s pribitkom v višini 1,5 odstotka.
Še vedno pa Eko sklad omogoča financiranje nakupa ali gradnje nizkoenergijskih in pasivnih stanovanjskih stavb ter hkratne izvedbe več zahtevnejših ukrepov v energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov tako z nepovratnimi sredstvi kot z ugodnim kreditom. V drugem primeru to velja, če občan pri obnovi stanovanjske stavbe izvaja tri ali več ukrepov skladno z javnim pozivom Eko sklada za nepovratne finančne spodbude 6SUB-OB11, katerih priznani stroški znašajo več kot 20.000 evrov. Te naložbe morajo torej izpolnjevati pogoje javnega poziva za kreditiranje in tudi javnega poziva za dodeljevanje nepovratnih sredstev, kredit in nepovratna sredstva pa skupaj ne smejo presegati priznanih stroškov kreditirane naložbe.
več
- Dobri praksi učinkovite rabe energije v občinah
- SOLUTION: Kako tuje lokalne skupnosti načrtujejo pot do energetske učinkovitosti
- Projekt RECOMMEND za spodbujanje razvoja in uporabe eko inovacij v malih in srednjih podjetjih
- 31.01.2012 Ogrevanje na olje -alternativa v Ogrevanje napisal: enhozjan
- 09.01.2012 Priklop vetrne elektrarne v Električna energija napisal: enhozjan
- Trenutno še ni nobenega komentarja!
