Celovita obnova spomeniško zaščitene stavbe v Kranju

V Kranju je podjetje CG (Center Gorenjska, d. o. o.) s pomočjo kredita Eko sklada in komercialnih kreditov celovito obnovilo spomeniško zaščiteno stavbo in s tem nekdanjo tovarno Gorenjska oblačila spremenilo v poslovno-trgovski center. Tovarna, ki je bila zgrajena leta 1975 in sta jo oblikovala arhitekta Ciril Oblak in Fedja Klavora, je bila s svojimi 5400 kvadratnimi metri »požeruh« v energijskem smislu. V starih časih so za potrebe v tovarni porabili 6 do 8 ton kurilnega olja na mesec. Ko je stavba leta 2008 prišla v roke podjetja CG, ki se ukvarja z oddajanjem in obratovanjem lastnih ali najetih nepremičnin, so se odločili za celovito prenovo, vendar ne zgolj iz varčevalnih razlogov, temveč so želeli stavbo prilagoditi sodobnemu času. Tako sta nam pojasnila mag. Polona Ropret Klevišar in Klemen Dolžan, dva izmed treh družbenikov podjetja Monsun, d. o. o., ki je 100-odstotni lastnik podjetja CG. Potem ko so s posredovanjem Ministrstva za kulturo prešli največjo oviro, to je kranjski zavod za kulturno dediščino, ki jim v začetku ni dovoljeval nobenega posega, kaj šele celovite obnove, so prva dela stekla avgusta 2009, decembra se je že »vselil« Eurospin, ki zavzema 1500 kvadratnih metrov površine, danes, po letu in pol od začetka obnove, pa zaključujejo še zadnje manjše poslovne prostore.

Ciril Oblak, eden od dveh arhitektov nekdanje tovarne Gorenjska oblačila, je za stavbo prejel Prešernovo nagrado. Najbolj znan je po preureditvi in povečavi letališke zgradbe na brniškem letališču, za katero je oblikoval vnaprej narejene fasadne elemente iz poliestra, ki jih je pozneje uporabil še pri drugih zgradbah, tudi pri tovarni Gorenjska oblačila. Na sliki je stavba pred obnovo.

Eko sklad je letos objavil javni poziv za ugodno kreditiranje okoljskih naložb občanov v obsegu 8 milijonov evrov in javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb za pravne osebe, samostojne podjetnike in zasebnike v skupni vrednosti 20 milijonov evrov. Javna poziva sta odprta do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2012.

Pri tem so na zahtevo zavoda za kulturno dediščino ohranili zunanjost stavbe in v 15 centimetrov debeli toplotni ovoj iz grafitnega stiropora »oblekli« spodnji del obodnih sten, fasadne elemente iz poliestra pa so zgolj prebarvali. S 30 centimetri toplotne izolacije so odebelili tudi ravno streho, na kateri je že prej stal nadstrešek s 30-odstotnim naklonom, ki preprečuje pregrevanje, in zamenjali stavbno pohištvo. Pri obnovi so morali zadostiti tudi zahtevam Eko sklada glede celovite energijske prenove obstoječe stavbe v nizkoenergijski tehnologiji, pri čemer potrebna toplota za ogrevanje stavbe Qh, izračunana po metodologiji PHPP'07, ni smela presegati 45 kWh/m².

Stavba po celoviti prenovi in dimnik, ki je opravil svojo funkcijo.

Ogrevanje na geotermalno energijo

Krepko pa se je spremenila notranjost stavbe, saj je podjetje CG z nakupom dobilo v last prazne proizvodne prostore, ki jih je bilo potrebno preoblikovati za potrebe poslovno-trgovskega centra. Na novo so namestili strojne in elektroinštalacije ter prešli na bolj zeleni način ogrevanja. Sogovornica je dodala, da se je moški del ekipe odločil za ogrevanje na geotermalno energijo s sistemom osmih toplotnih črpalk voda-voda skupne moči 56,3 kW, za kar so morali zvrtati pet vrtin do globine 73 metrov. V zrakotesno stavbo so namestili tudi prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacija). Osnovno krmiljenje poteka preko računalnika, sicer pa »pametni sistem« nadzoruje in vzdržuje hišnik. Za delovanje celotnega sistema porabijo okrog 1500 evrov na mesec. Investicija v strojne inštalacije, ki so predstavljale glavnino investicije (30 odstotkov), se jim bo povrnila v 6 do 8 letih.

Kotlovnica meri 150 kvadratnih metrov. Za potrebe sistema osmih toplotnih črpalk so izvrtali pet vrtin do globine 73 metrov, od teh delujejo štiri, ena je rezervna, ki so jo morali zagnati le enkrat. Na sliki filtri za geotermalne vrtine.

Ekološki otok ne sme manjkati. »Komunalni nadzornik nas obišče vsakih 14 dni,« pojasnjuje mag. Polona Ropret Klevišar. Zagotavljajo odvoz PVC-ja, kartona, bioloških in mešanih odpadkov ter embalaže. Po navedbah komunalnega podjetja so vzorni primer v Kranju.

Elektriko privarčujejo še z varčnimi sijalkami in z nameščenimi strešnimi kupolami – svetlobniki (solar tube ali solatube), ki s posebnimi zrcali lovijo in usmerjajo zunanjo svetlobo v prostore, kjer ni oken. Priklopljeni so na sistem Modre energije. Razmišljali pa so tudi o lastni sončni elektrarni na strehi, vendar, kot je povedal sogovornik, ekonomika kljub podporni shemi države ne »pije vodo«, vsaj ne v njihovem primeru.

Poleg javnih pozivov za kreditiranje okoljskih naložb je Eko sklad objavil še dva javna poziva za nepovratne finančne spodbude občanom v skupni vrednosti 12 milijonov evrov, od tega dva milijona evrov za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb.

Za dobre projekte se vedno najde denar

Celotna obnova stare stavbe jih je stala približno 2,5 milijonov evrov, od tega je kredit Eko sklada znašal tretjino, ostalo so pokrili s krediti komercialnih bank. Največ časa so porabili za administrativni del postopkov, ki je vključeval pripravo dokumentacije za najem kreditov.

Sodobna notranjost.

S končnim rezultatom so več kot zadovoljni. Sogovornika sicer ne zanikata, da so bili na začetku precej skeptični do energijsko učinkovitejših tehnologij, zato je vgrajen tudi rezervni sistem za priklop na mestni plinovod, vendar ga do zdaj še niso potrebovali. Imajo pa že načrte z v prihodnje. Tako razmišljajo o postavitvi še dveh poslovnih in energijsko učinkovitih stavb, saj je zemljišče precejšnje. »Za dobre projekte ni bilo nikoli težav, kako priti do denarja,« zaključujeta sogovornika.