Vlaga je vzrok nastanka plesni

Preventiva ali kurativa?

Tu ni dileme. Sizifovo delo je odstranjevanje plesni na tleh, zidu ali stropu oboda stavbe. Enkrat za vselej se jo rešimo samo s sanacijo toplotnih mostov. Še bolje je, da toplotnih mostov med gradnjo sploh ne naredimo. Preventivo in hitro kurativo (prezracevanje) bomo spoznali v tem prispevku. Vcasih pa ne gre brez kurative. To bomo predstavili novembra, ko bomo spoznali zdravstvene tegobe plesni, predvsem pa ucinkovite nacine odstranitve.

Kdo s(m)o zavezniki?

Vedno, ko se pojavi energetska težava ter zacne razmišljati o prenovi ali novogradnji je takojšen pogovor s svetovalcem dalec najboljša odlocitev. V Sloveniji deluje mreža ENSVET v 37 Energetsko svetovalnih pisarnah (ESP), kjer gospodinjstvom brezplacno svetuje 54 strokovnih in neodvisnih energetskih svetovalcev. V tem procesu zbiranja informacij in energetsko ucinkovitih rešitev je »obvezen« ogled NEP Slovenija. Portal ima obilico uporabnih nasvetov, clankov, primerov dobre in slabe prakse, vprašanj in odgovorov. Predvsem pa je moc poiskati in obiskati 350 stavb iz celotne Slovenije in se na licu mesta pogovoriti z uporabnikom o dobrih in slabih plateh posameznega energetskega ukrepa. Šele po odlocitvah o tehnicnih in postopkovnih podrobnostih pride na vrsto financni del, kjer je pravi zaveznik Eko sklad z ugodnimi krediti in subvencijami.

Izvori vlage

Plesen v bivalnih prostorih spada med najbolj nadležne spremljevalce sodobnega bivanja. V vsaki stavbi – razen v kvalitetno termoizolirani in prezracevani – ima na toplotnih mostovih obilo možnosti razvoja. Kondenzirana vlaga in temperatura 0 – 40°C sta osnovna pogoja. Zato je jalovo odstranjevanje posledic (to je plesni), saj z odpravo vzrokov vlaženja odide tudi plesen. Odstranitev vzrokov ni vedno enostavno, saj moramo ugotoviti izvor vlage. Zunanja je posledica slabe hidroizolacije, zamakanja iz žlebov, slabe vodovodne napeljave ali strehe. Notranja se kondenzira na toplotnih mostovih oboda stavbe. Obicajno se pojavi v zgornjih vogalih in za neprezracenimi elementi ob zunanjih stenah (omare). Njen izvor so rože, sušenje perila, kopanje, dihanje, kuhanje,... Povprecna 4 clanska družina proizvede v 24 urah 10 – 15 litrov tekocine, iz bivalnih prostorov jo odstranimo s prezracevanjem skozi okna ali mehansko skozi prezracevalni sistem. Najvecja kolicina vlage (v gramih), ki je lahko v m3 zraka, je približno sorazmerna s temperaturo zraka. Kolikor stopinj ima zrak, približno toliko gramov vode je lahko v njem. Pri 5°C je v zraku lahko najvec 5 g vode, kar pomeni 100% vlažnost. Pri 22°C je v zraku lahko najvec 22 g vode, kar zopet pomeni 100% vlažnost. Sedaj lažje razumemo, zakaj s hladnim zimskim zrakom »sušimo« naše bivališce.

Vzroki za prekomerno vlago in razvoj plesni

Glavni vzrok za nastanek oziroma razvoj plesni je prekomerna vlažnost v prostoru. Obicajno gre za kombinacijonepravilne gradbene zasnove posameznih elementov ali celotne stavbe, nepravilnega prezracevanja in ogrevanja ter tudi neustreznega režima uporabe prostora. Vzroki so:

1. zaradi uporabe prostora in aktivnosti v njem (dihanje, znojenje, umivanje, kuhanje, pranje, sušenje perila, sobne rastline, izhlapevanje iz akvarija itd;) ter nezadostnega prezracevanja,
2. zaradi gradbeno fizikalnih nepravilnosti (toplotni mostovi), poškodb in konstrukcijskih napak posameznih sklopov zgradbe (poškodovane instalacije, poškodovana fasada, zamakanje strehe),
3. vlaga v materialih pri novogradnji se ni izsušila do normalne meje, ker smo se vselili prehitro v stavb oziroma se stavba ni zadostno ogrevala in prezracevala.

Vlaga v bivalnih prostorih in pojav plesni negativno vplivata na zdravje uporabnikov. Kakovost življenja in bivalno ugodje se zaradi tega obcutno poslabšata. Pojav prekomerne vlage v prostorih in razvoj plesni na notranjih obodnih površinah vpliva na trajnost gradbenih elementov in notranje opreme ter veca obratovalne in vzdrževalne stroške zgradbe. Zaradi teh razlogov pada tudi tržna vrednost zgradbe.

 Celoten članek in več koristnih nasvetov energetskega svetovalca Bojana Žnidaršiča je na voljo na spletni strani Nacionalna energetska pot (NEP).