V vroče poletje z bolj učinkovitimi klimatskimi napravami

Pri učinkovitosti klimatskih naprav Evropa zaostaja za ZDA, Japonsko in Avstralijo

Čeprav uporaba klimatskih naprav v Evropi še ni tako zelo razširjena, njihova uporaba strmo narašča. Pričakuje se, da se bo do leta 2020 poraba električne energije za klimatske naprave povečala na 75 TWh (kar je ekvivalentno porabi električne energije gospodinjstev v Španiji). Evropa je doslej na področju standardov učinkovitosti za klimatske in hladilne naprave zastajala za ZDA, Japonsko in Avstralijo. Sicer so energetske oznake v EU bile vpeljane že leta 2002, toda šepalo je na izvedbeni ravni, zaradi česar je na trgih znotraj EU možno najti množico poceni izdelkov in naprav, ki so energetsko zelo neučinkovite. Trenutne energetske oznake klimatskih naprav tudi ne odražajo realnega stanja energetske učinkovitosti, saj je meja razreda A postavljena prenizko in ne zagotavlja, da ste kupili zares učinkovito klimatsko napravo. Obenem večina klimatskih naprav tudi tedaj, ko so ugasnjene, porablja majhen delež električne energije, tudi v obdobjih in delih leta, ko je vedno ugasnjena. V tem primeru jo je potrebno izključiti iz elektrike.

Potrditev standardov učinkovitosti za klimatske naprave je bil torej izredno pomemben korak, saj bi bila v primeru neukrepanja poraba električne energije do leta 2020 vsako leto višja za 45 TWh (kar je ekvivalentno celoletni porabi električne energije gospodinjstev na Švedskem).

Kaj novega predpis za klimatske naprave pravzaprav prinaša?

Novi standardi za klimatske in hladilne naprave postavljajo minimalne zahteve za klimatske naprave za domačo rabo, ki se prodajajo na skupnem trgu EU, prav tako pa postavlja minimalne zahteve glede jakosti zvoka, ki ga smejo emitirati te naprave. Direktiva prinaša tudi prepoved prodaje najmanj učinkovitih modelov naprav. V veljavo bo vstopila inovativna bonus shema, ki bo nagrajevala rabo naprav s hladilnimi tekočinami z manjšim vplivom na globalno segrevanje. To pomeni, da bodo klimatske naprave, ki uporabljajo bolj zelena hladilna sredstva, kot so npr. ogljikovodiki, nagrajene. Obenem je bila zavrnjena zahteva določenih interesnih skupin o tem, da bi manjše hladilne naprave v stanju pripravljenosti lahko porabile 8 wattov električne energije. Ta meja bo postavljena nižje, s čimer bodo naprave manj energetsko potratne.

Ti pozitivni premiki na področju klimatskih naprav bodo zagotovo imeli pozitiven vpliv tudi na sprejemanje strožjih zahtev za druge naprave v okviru Direktive o okoljsko primerni zasnovi izdelkov. S tem pa bi bi naredili nekaj nadaljnjih korakov k manj potratni in bolj učinkoviti rabi energije.

[1] Direktiva o okoljsko primerni zasnovi izdelkov je osrednji instrument EU za reguliranje okoljskih zahtev produktov, ki vstopajo na trg EU. Predstavlja zakonodajo, ki je do sedaj prispevala največ k učinkoviti rabi energije. Prepoznana je bila kot osrednji dejavnik za dosego evropskih energetskih in podnebnih ciljev do leta 2020.

Tomislav Tkalec, vodja programa Energetika pri Focus društvu za sonaraven razvoj