Strokovnjak svetuje
- 3. 5. 2012 Hlajenje stanovanja
- 4. 4. 2012 Varčevanje pri razsvetljavi
- 5. 3. 2012 Naprave v stanju pripravljenosti
- 22. 2. 2012 Toplota iz okolice je brezplačna
LUKSIM d.o.o.
Ukvarjamo se z obnovljivimi viri energije. Kot distributerji Saint Gobaina Solar za Slovenijo, nudimo zelo obširno paleto produktov, ki zagotavljajo najboljšo r...
Zelena gradnja d.o.o.
Podjetje se ukvarja z vodenjem in načrtovanjem zidanih pasivnih hiš z upoštevanjem tehnologije zelene gradnje in razvojem ter proizvodnjo sistemskih produktov z...
Plastika Skaza d.o.o.
Podjetje Plastika Skaza je družinsko podjetje iz Velenja, ki se že vrsto let ukvarja z brizganjem plastičnih izdelkov za znane naročnike iz Slovenije in Evrope....
vseh ponudnikov: 428
več zanimivih ponudnikov
21. 5. 2012
Kateri so energetsko najučinkovitejši objekti
Kateri so energetsko najučinkovitejši objekti 
Priznanja za energetsko učinkovite objekte v Sloveniji 2012 je letos v okviru uradne otvoritve štirih sejmov Energetika, Terotech-Vzdrževanje, Eko ter Varjenje in rezanje prejelo ... več
foto: arhiv Dnevnikove priloge Moj dom
napišite svoje izkušnje
več
Priznanja za energetsko učinkovite objekte v Sloveniji 2012 je letos v okviru uradne otvoritve štirih sejmov Energetika, Terotech-Vzdrževanje, Eko ter Varjenje in rezanje prejelo ... več
foto: arhiv Dnevnikove priloge Moj dom
- 31. 10. 2009 Evropska direktiva o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo
- 31. 10. 2009 Odločba o sprejetju večletnega akcijskega programa na področju energije: "Inteligentna energija – Evropa"
- 31. 10. 2009 Evropska direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov
- 31. 10. 2009 Seznam standardov, ob uporabi katerih se domneva skladnost z zahtevami Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov
- 6. 4. 2010 V katerem energijskem razredu je stavba?
- 12. 2. 2010 Primerjava med ceno kurilnega olja ter zemeljskega plina za ogrevanje stanovanja
- 12. 2. 2010 Primerjava cen energentov, končne in koristne energije
- 11. 1. 2010 Izračunaj porabo energije za mobilnost!
datum: 21. januar 2010
avtor:
Alenka Žumbar
Kriza spodbuja podjetja k vlaganju v URE in OVE
Gospodarska kriza se pokaže tako, da trgovci ne morejo prodati že kupljenih zalog blaga. Zato ne kupujejo novih in kriza se seli v proizvodnjo. Kot razlaga energetski svetovalec Darko Hanžič, pa lahko o drugi fazi, to je depresiji, govorimo, ko proizvodnja in cene padejo do najnižje stopnje. Kriza in depresija pa sta vedno izhodišče za menjavo stare tehnologije z novo oz. vlaganja v URE in OVE.Vnesi prispevek
V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek
Tipičen primer v današnji krizi je nafta. Svetovno gospodarstvo pada, povpraševanje po nafti je majhno, zato tudi cena pada. Ko nastopi že omenjena depresija, pa splošen padec cen povzroči propad predvsem majhnih podjetij, podjetij z nizko dodano vrednostjo, podjetij, ki se s težavo prestrukturirajo ter tistih s pomanjkljivimi finančnimi sredstvi za razvoj in nakup nove tehnologije.
Velika podjetja pa skušajo v tem primeru znižati proizvodne stroške tako, da bi jim kljub znižanju cen ostalo nekaj dobička. Zato kupujejo novo tehnologijo in se modernizirajo. Nizka tržna cena v tem primeru sili podjetnike, da znižujejo proizvodne stroške. Tovrstno množično obnavljanje pa je tudi materialna osnova za nov gospodarski cikel oz. za oživljanje konjunkture do njene najvišje stopnje.
Tak cikel pa je tudi priložnost za investicije v učinkovito rabo energije (URE) in obnovljive vire energije (OVE) v gospodarstvu. Energetski svetovalec ob tem dejstvu poudarja, da vsak ukrep, ki zniža rabo energije, med drugim ustvarja večji prihodek.
Ključni so torej predvsem prihranki. Te lahko zaradi nižjih cen energije usmerimo v ukrepe URE in OVE, navaja Hanžič. Podjetja v trendu zmanjševanja proizvodnih stroškov namreč znižujejo tudi stroške za energijo. Zmanjšanje stroškov za energijo pa posledično pomeni tudi povečanje produktivnosti dela oz. manjšo lastno ceno izdelka.
Kot primer energetski svetovalec ob tem izpostavlja, da lahko lastno ceno izdelka med drugim znižamo s produktivnostjo, z manjšimi stroški za energijo ter z inovacijami, ki tudi posredno vplivajo na produktivnost. Prav v tej fazi pa je za podjetje smiselna investicija v novo tehnologijo za učinkovitejšo rabo energije in v OVE.
Ker je prodajna cena izdelkov nizka, se dobiček deloma ustvari z znižanjem lastne cene izdelka, in sicer med drugim z zmanjšanjem stroškov za energijo (kogeneracija, frekvenčni elektromotorji, izboljšave na sistemu kompromiranega zraka itd.), inovacijami ter tehničnimi izboljšavami.
Hanžič pri tem izpostavlja konkreten primer. Podjetje je imelo pred krizo npr. porabo energenta 300.000 litrov na leto.Cena nafte na svetovnem trgu je bila visoka, obremenitev proizvodnje s stroškom za energijo pa je bila velika. V času gospodarske krize pa se je cena energenta znižala, pri tem seveda predpostavljamo, da je proizvodnja ostala enaka, obremenitev stroškov za energijo pa je bila posledično prav tako manjša.
Podobnih primerov za učinkovito vlaganje v URE v industriji je sicer še več. Instrumenti za izboljšanje energetske učinkovitosti v industriji podpirajo tehnologije, kot so npr. energetsko učinkoviti elektromotorji, frekvenčna regulacija vrtljajev motorjev, energetsko učinkovite črpalke in ventilatorji ter energetsko učinkoviti sistemi za pripravo komprimiranega zraka. Proizvodnja komprimiranega zraka v industriji npr. predstavlja okrog 10 odstotkov porabe električne energije. V ta sklop pa sodijo tudi varčna razsvetljava, soproizvodnja električne in toplotne energije ter proizvodnja in prodaja električne energije v omrežje s pomočjo lastne sončne elektrarne.
Za uvajanje sistemov za nadzor in uravnavanje umetne osvetlitve pa so danes že dobro znani tudi t.i. časovniki, senzorji, ki zaznavajo prisotnost oseb v prostoru, senzorji za naravno svetlobo ter lokalna stikala.
Ko tako govorimo o ciljnem spremljanju rabe energije v industriji, pridemo do večjih prihrankov te energije, posledično pa to pripelje tudi do manjših proizvodnih stroškov in boljšega preventivnega vzdrževanja. Vsekakor pa so glavni razlog prihranki. Porabo energije je, po mnenju Hanžiča, mogoče zmanjšati tudi do 15 odstotkov, zaradi manjše porabe pa je manjša tudi količina emisij.
S poslovnim načrtom, ki predvideva investicijo v URE in OVE ter vsebuje tudi elemente varstva okolja, je možno lažje priti tudi do raznih oblik kapitala. Ravno že omenjena razlika v ceni pa lahko predstavlja pomemben del investicijskega kapitala za naložbe v URE in OVE. Kot še meni energetski svetovalec, pa je zelo pomemben cilj tovrstnega vlaganja tudi ta, da bo po gospodarski krizi takšno podjetje konkurenčnejše na trgu.
Martin Kerin
Velika podjetja pa skušajo v tem primeru znižati proizvodne stroške tako, da bi jim kljub znižanju cen ostalo nekaj dobička. Zato kupujejo novo tehnologijo in se modernizirajo. Nizka tržna cena v tem primeru sili podjetnike, da znižujejo proizvodne stroške. Tovrstno množično obnavljanje pa je tudi materialna osnova za nov gospodarski cikel oz. za oživljanje konjunkture do njene najvišje stopnje.
Vlaganja v OVE in URE oživljajo gospodarsko rast
Tak cikel pa je tudi priložnost za investicije v učinkovito rabo energije (URE) in obnovljive vire energije (OVE) v gospodarstvu. Energetski svetovalec ob tem dejstvu poudarja, da vsak ukrep, ki zniža rabo energije, med drugim ustvarja večji prihodek.
Ključni so torej predvsem prihranki. Te lahko zaradi nižjih cen energije usmerimo v ukrepe URE in OVE, navaja Hanžič. Podjetja v trendu zmanjševanja proizvodnih stroškov namreč znižujejo tudi stroške za energijo. Zmanjšanje stroškov za energijo pa posledično pomeni tudi povečanje produktivnosti dela oz. manjšo lastno ceno izdelka.
Kot primer energetski svetovalec ob tem izpostavlja, da lahko lastno ceno izdelka med drugim znižamo s produktivnostjo, z manjšimi stroški za energijo ter z inovacijami, ki tudi posredno vplivajo na produktivnost. Prav v tej fazi pa je za podjetje smiselna investicija v novo tehnologijo za učinkovitejšo rabo energije in v OVE.
Ker je prodajna cena izdelkov nizka, se dobiček deloma ustvari z znižanjem lastne cene izdelka, in sicer med drugim z zmanjšanjem stroškov za energijo (kogeneracija, frekvenčni elektromotorji, izboljšave na sistemu kompromiranega zraka itd.), inovacijami ter tehničnimi izboljšavami.
Hanžič pri tem izpostavlja konkreten primer. Podjetje je imelo pred krizo npr. porabo energenta 300.000 litrov na leto.Cena nafte na svetovnem trgu je bila visoka, obremenitev proizvodnje s stroškom za energijo pa je bila velika. V času gospodarske krize pa se je cena energenta znižala, pri tem seveda predpostavljamo, da je proizvodnja ostala enaka, obremenitev stroškov za energijo pa je bila posledično prav tako manjša.
Dobrih primerov za URE v industriji je več
Podobnih primerov za učinkovito vlaganje v URE v industriji je sicer še več. Instrumenti za izboljšanje energetske učinkovitosti v industriji podpirajo tehnologije, kot so npr. energetsko učinkoviti elektromotorji, frekvenčna regulacija vrtljajev motorjev, energetsko učinkovite črpalke in ventilatorji ter energetsko učinkoviti sistemi za pripravo komprimiranega zraka. Proizvodnja komprimiranega zraka v industriji npr. predstavlja okrog 10 odstotkov porabe električne energije. V ta sklop pa sodijo tudi varčna razsvetljava, soproizvodnja električne in toplotne energije ter proizvodnja in prodaja električne energije v omrežje s pomočjo lastne sončne elektrarne.
Za uvajanje sistemov za nadzor in uravnavanje umetne osvetlitve pa so danes že dobro znani tudi t.i. časovniki, senzorji, ki zaznavajo prisotnost oseb v prostoru, senzorji za naravno svetlobo ter lokalna stikala.
OVE in URE tudi za večjo konkurenčnost
Ko tako govorimo o ciljnem spremljanju rabe energije v industriji, pridemo do večjih prihrankov te energije, posledično pa to pripelje tudi do manjših proizvodnih stroškov in boljšega preventivnega vzdrževanja. Vsekakor pa so glavni razlog prihranki. Porabo energije je, po mnenju Hanžiča, mogoče zmanjšati tudi do 15 odstotkov, zaradi manjše porabe pa je manjša tudi količina emisij.
S poslovnim načrtom, ki predvideva investicijo v URE in OVE ter vsebuje tudi elemente varstva okolja, je možno lažje priti tudi do raznih oblik kapitala. Ravno že omenjena razlika v ceni pa lahko predstavlja pomemben del investicijskega kapitala za naložbe v URE in OVE. Kot še meni energetski svetovalec, pa je zelo pomemben cilj tovrstnega vlaganja tudi ta, da bo po gospodarski krizi takšno podjetje konkurenčnejše na trgu.
Martin Kerin
Prejemajte novice v vaš e-poštni nabiralnik vsak teden.
Izkušnje v tujini kažejo, da imajo zelene zgradbe tudi do 60 odstotkov manjše stroške vzdrževanja in rabe vse energije v primerjavi z običajnimi objekti, stroški izvedbe pa ne presegajo 3-10 odstotkov višje cene od klasične gradnje.
več
več
- Dobri praksi učinkovite rabe energije v občinah
- SOLUTION: Kako tuje lokalne skupnosti načrtujejo pot do energetske učinkovitosti
- Projekt RECOMMEND za spodbujanje razvoja in uporabe eko inovacij v malih in srednjih podjetjih
Zadnje objave
- 31.01.2012 Ogrevanje na olje -alternativa v Ogrevanje napisal: enhozjan
- 09.01.2012 Priklop vetrne elektrarne v Električna energija napisal: enhozjan
Zadnji odgovori
- Trenutno še ni nobenega komentarja!
avtor:
Alenka Žumbar Klopčič, urednica Energetike.NET in pisateljica eko knjig
21. 5. 2012
Manj je več!
»Kaj bova jedla danes?« Pogosto vprašanje tipičnega prazničnega dne, ko z možem nimava namena iti od doma. Niti v trgovi...
več
Si predstavljate, da bi imeli mačko v pisarni? Kako bi vam poživila dan? Kakšne vragolije bi ušpičila? O pisarniških in drugih prigodah, ki so vse resnične, govori knjiga za otroke Mačje zgodbe, Tiltkina pripoved, katere tri izvode podarjata spletna skupnost za promocijo trajnostnega bivanja Energija doma in pisateljica Mateja A. Kegel.
več
- Eko sklad - subvencije za pravne osebe
- Eko sklad - subvencije za občane
- Eko sklad - krediti za okoljske naložbe občanov
- Zeleni kredit banke Sparkasse
