Kako za ogrevanje porabiti samo 1 evro? S pasivno hišo!

Kaj je pasivna hiša in kako deluje?

Za primerjavo si predstavljajmo avto. Vsi dobro vemo, kako se notranjost avta tudi pozimi segreje, če ga pustimo na soncu. To se zgodi zaradi velikih steklenih površin, skozi katere se kot v past ujamejo sončni žarki. Tudi pasivna hiša za ogrevanje izkorišča steklene površine, ki so orientirane na jug. In kako avto poleti ohladimo? Z odpiranjem oken oz. izkoriščanjem zasenčenja steklenih površin. Prav tako deluje tudi pasivna hiša. Poleti čez noč odpremo okna ter tako poskrbimo, da se stavba naravno prezrači, zjutraj pa jih zapremo in zasenčimo. Dobra izolacija in prezračevalni sistem (ki opravlja vlogo prezračevanja poleti in ogrevanja pozimi) pa poskrbita, da se stavba čez dan v zimskih dneh ne ohladi oz. se poleti ne segreje.

Visoko udobje ob nizki porabi

Zdravi prostori in prijetno bivalno udobje ob nizkih stroških gradnje, so sanjske želje vsakega graditelja nove hiše. Te želja se še posebej zavemo tedaj, ko stroški energije močno narastejo – predvsem na začetku ogrevalne sezone! Za razliko od Slovencev so tisoči Nemcev in Avstrijcev svoje sanje že uresničili. Tako sedaj živijo v največjem možnem udobju, pri tem pa so njihovi stroški za energijo 80% nižji! To omogočajo pasivne hiše z odlično izolacijo, vgrajenim prezračevanjem in izkoriščanjem toplote iz odpadnega zraka, ki ga v običajnih hišah spustimo iz hiše skozi okna.

V čem se razlikuje pasivna hiša od običajne hiše?

Običajno se pasivne hiše od klasičnih razlikujejo tudi po sami arhitekturi. Pasivne hiše morajo biti zasnovane tako, da v čim večji meri izkoriščajo sončno energijo za ogrevanje v zimskem času ter hkrati izgubljajo čim manj energije. Steklene površine morajo biti v čim večji meri orientirane proti jugu (vsaj 50% vseh steklenih površin). Debelina toplotne izolacije ovoja stavbe naj znaša od 30 do 40 cm, na strehi 40 cm. Če je hiša klasično zidana, je debelina izolacije lahko ustrezno manjša, vendar je še vedno priporočljivih več kot 20 cm izolacije. Toplotna prehodnost oken (skupaj za okvir in steklo) znaša manj kot 0,8 W/m²K, kar pomeni obvezno uporabo oken s trojno zasteklitvijo. Zaradi nizkih potreb po ogrevanju je zelo priporočljiva uporaba toplotne črpalke s kombinacijo sprejemnikov sončne energije (kolektorjev) za pripravo in hranjenje ogrevalne in sanitarne vode. V pasivnih hišah radiatorji niso potrebni. S prezračevalnim sistemom, ki je obvezen, dovajamo tudi vso potrebno toploto. Primerno bivalno ugodje v stavbah v poletnem času pa zagotovimo le s senčenjem, to je vgradnjo ustreznih naravnih ali umetnih senčil. Težavo pri sami gradnji pasivne hiše predstavlja izvedba instalacij in izdelava detajlov, ki poskrbijo za nepropustnost stavbe, kar je za pasivno hišo bistvenega pomena. Skozi reže se namreč v okolico pozimi izgublja topel zrak.

Stroški ogrevanja le 1€?!

Pasivna hiša letno za ogrevanje in pripravo sanitarne vode ne porabi več kot 15 kWh/m² (kar znese le 1,5 l ekstra lahkega kurilnega olja - ELKO) ali če preračunamo v denar ob današnji ceni ELKO to znese nič več kot 1EUR/m² na stanovanjsko površino letno! Strošek za večino zgrajenih hiš, ki so stare okrog 10 let, je ta številka skoraj 10 krat višja, okrog 120 kWh/m² (starejše hiše tudi do 200 kWh/m² ali 8 EUR/m² letno. Če vzamemo, da ima povprečna hiša kvadraturo 150 m² lahko hitro izračunamo, koliko za njeno delovanje porabimo letno, če zanjo porabljamo energent ekstra lahko kurilno olje. Pri klasičnih hišah je to približno 1200 €, medtem ko pasivna hiša za svojo preživetje na leto ne porabi več kot 150 €. Se vam zdi ta podatek neverjeten? Tako je mislila tudi večina graditeljev, ki so bili resnično presenečeni šele takrat, ko so se ti sanjski rezultati udejanili tudi v praksi. Res je da se morajo prebivalci v pasivnih hišah držati nekaterih načel, če želijo, da bo njihova hiša res delovala kot je napisano. Vendar pa jim pozimi nikakor ni potrebno nositi debelih puloverjev in ne odpirati oken, da bi prišli do svežega zraka. Res pa je, da je skoraj nujno, da so uporabniki teh stavb nekadilci.

Koliko pasivna hiša stane in koliko pomoči lahko pričakujemo od države?

V okoljsko bolj ozaveščenih državah je tak način gradnje podprt tudi s strani države, z dodeljevanjem subvencij. V Avstriji država subvencionira ves dodatni strošek, ko gradimo pasivno hišo namesto običajne. Pasivna hiša je običajno dražja za 7 - 10%. Pri nas na kaj takega še ne moremo računati, lahko pa se samoiniciativno lotimo takšnje gradnje, ki se nam bo prej kot slej obrestovala tako z nizkimi stroški za energijo kot tudi z bistveno večjim udobjem. Pri gradnji pasivne hiše je seveda nujno sodelovanje s strokovnjaki.