Hladilnik – električni požeruh v našem gospodinjstvu

Letna poraba električne energije hladilnikov

Poraba električne energije hladilnikov je odvisna predvsem od izvedbe in starosti aparata. Tako je bila za starejše kombinirane hladilno/zamrzovalne enote uporabne prostornine 150 litrov povprečna poraba električne energije kar okoli 600 kWh letno. Pri modernejših enotah, kjer so vpeljane sodobne tehnologije in boljša izolacija, pa se letna poraba elektrike zniža na 220 kWh. Hladilnik tako potroši skupno okoli 11% električne energije v povprečnem gospodinjstvu.

Ukrepi za zmanjšanje porabe električne energije

Pri varčevanju z energijo nam pomagajo nekateri sodobni hladilniki kar sami, s funkcijami kot so npr. samodejno odstranjevanje ledu z uparjalnika, ali z zvočnim oz. svetlobnim signalom, ki nas opozori, da so vrata hladilnika odprta predolgo. Veliko pa lahko kljub sodobni tehniki še vedno prispevamo tudi sami:

Izbira primerno velikega hladilnika za naše potrebe
Že v fazi nakupa hladilnega aparata je razmislek nujno potreben. Za dvočlansko gospodinjstvo običajno zadošča 100 do 120 litrski hladilnik, medtem ko bo za štiričlansko družino potreben hladilnik z 200 - 250 litri koristne prostornine. Primerno poln hladilnik namreč porabi manj energije kot napol prazen. Živila v hladilniku namreč v svoji masi akumulirajo hlad in tako pomagajo pri vzdrževanju ustrezno nizke temperature. Nasprotno pa prenapolnjen, z živili natrpan hladilnik, onemogoča normalen obtok hladnega zraka znotraj hladilnika in tako zmanjša njegovo učinkovitost.

 

Stran od virov toplote
Če je le mogoče postavimo hladilnik stran od toplotnih virov, kot so: pečica, hladilnik, pomivalni stroj ali direktno sončno sevanje.

Očistite hladilnik tudi od zadaj
Navadno se na spodnji strani hladilnika nahaja kondenzator, ki skrbi za prenos toplote s hladilnika na okoliški zrak. Pri običajni vgradnji aparata je ta del obrnjen proti steni in tako nedostopen pri vsakodnevnem čiščenju. Sčasoma se začne na cevno »kačo« kondenzatorja nalagati prah, ki zmanjša hlajenje kondenzatorja. To dodatno povečuje potrebno porabo energije. Če želimo izboljšati delovanje našega hladilnika je tako koristno vsaj enkrat letno kondenzator temeljito očistiti prahu s krpo ali s sesalcem. Koristno pa je tudi, da pri nameščanju aparata pazimo, da se cevna kača kondenzatorja nahaja vsaj nekaj centimetrov stran od zidu in da na hladilniku ni stvari, ki bi kroženje zraka lahko ovirale.

Dobro tesnenje nam prihrani denar
Pri mnogih, predvsem starejših hladilnih napravah, lahko predstavlja znaten vir izgub slabo tesnenje vrat. Vzrok za to je lahko umazano tesnilo ali površina vrat. Če je tesnilo mehansko poškodovano, ga zamenjamo. Dobro tesnenje vrat preverimo enostavno tako, da med vrata in hladilnik pripremo list papirja in če je tesnenje slabo, ga lahko iz reže brez večjih težav potegnemo. Če hladilnik dobro tesni, papirja ne bomo mogli odstraniti.

 

Optimalna temperatura obratovanja
Pri delovanju hladilnika pazimo tudi na temperaturo obratovanja. Optimalni temperaturni razpon v katerem naj obratuje hladilnik se giblje med 2,5 in 4,5°C. Če vam živila, ki jih shanjujete, to dovoljujejo, naj bo temperatura še višja. Pri zmrzovalniku naj temperatura obratovanja znaša -17°C. Z obratovanjem naprave v optimalnem območju, lahko znaša prihranek pri energiji tudi do 25%.

Nov hladilnik porabi za četrino manj elektrike

Za konec vam ponudimo naslednji razmislek. Kot smo videli zgoraj, znaša letna raba električne energije hladilnega aparata od 200 kWh za sodoben energijsko varčen aparat do 600 kWh za starejši aparat. Po trenutni ceni električne energije to nanese od 16 € do 50 €. Z zgoraj predstavljenimi ukrepi lahko rabo energije na letni ravni znižamo za četrtino in tako prihranimo pri računu za elektriko. Morda se nam izračunani znesek in prihranek ne zdita velika. Vendar ko preštejemo vse slovenske hladilnike v več kot 600.000 slovenskih gospodinjstvih in privzamemo letno rabo električne energije za hladilni aparat v povprečju 400 kWh, vidimo, da bi lahko samo pri hladilnikih v Sloveniji privarčevali letno okroglo milijardo slovenskih tolarjev! Privarčevana električna energija bi pomenila tudi za 30.000 ton nižji izpust ogljikovega dioksida v okolje.


Avtor: Gregor Hribar, Marko Pratnekar