V soseski Planina v Kranju se bodo ogrevali s pomočjo soproizvodnje toplote in elektrike

Zanimivosti

Z ekonomskega vidika je trenutna slovenska zakonodaja uporabi naprav za sočasno proizvodnjo elektrike in toplote, SPTE naklonjena, nova podporna shema pa je ključni razlog za širjenje kogeneracijskih naprav, dodaja Aleš Ažman z Elektro Gorenjska. Potem ko je s 1. novembrom 2009 začela veljati podporna shema za proizvodnjo električne energije iz OVE ter soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom (SPTE) se je tempo investicij pospešil, poudarja sogovornik.

Glavnimi motivatorji za investicije v naprave za sočasno proizvodnjo elektrike in toplote so po Ažmanovih navedbah vedno dražja energija, zavedanje o tem, da so energetski viri omejeni, piko na i pa predstavljajo omenjene državne spodbude. »Če primerjamo porabo energenta pri proizvodnji elektrike v klasični termoelektrarni in proizvodnji toplote s klasičnim kotlom v primerjavi s sočasno proizvodnjo ugotovimo, da pri slednji za enak končni učinek potrebujemo 38 odstotkov manj vhodnega oziroma primarnega energenta.«

Za sočasno proizvodnjo elektrike in toplote (SPTE) so primerni objekti, ki so veliki porabniki toplote, kot so bolnice, domovi za starejše, šole, industrijski objekti, bazeni, telovadnice, športne dvorane, stanovanjski bloke, itd.

Kranj edino večje mesto, ki za potrebe daljinskega ogrevanja nima SPTE

Poleg dveh že obratujočih kogeneracij, tretja, že zgrajena naprava, bo začela delovati oktobra letos, ima Elektro Gorenjska v teku še nekaj projektov. Eden izmed največjih projektov v izvajanju na območju Kranja je SPTE v kotlovnici Planina z močjo 4.400 kW tako električne kot toplotne moči. Kot pojasnjuje Ažman, soproizvodnja toplotne in električne energije v soseski Planina predvideva postavitev dveh plinskih motorjev moči 1 in 3 MW električne moči. Medtem ko bo prvi motor obratoval 8300 ur na leto in bo skozi leta pokrival potrebe po topli sanitarni vodi, bo drugi motor obratoval 4000 ur na leto, in sicer le med ogrevalno sezono. Oba motorja bosta skupaj proizvedla 20,3 GWh električne energije in 21,9 GWh toplote, kar pokrije 40 odstotkov letnih potreb po toploti glede na povprečno sezono v zadnjih sezonah.

Kranj je trenutno edino večje slovensko mesto, ki za potrebe daljinskega ogrevanja nima sočasne proizvodnje toplote in električne energije. Razpis za izvedbo projekta sočasne proizvodnje toplotne in električne energije je mestna občina Kranj objavila novembra 2009. Nanj se je prijavil konzorcij štirih podjetij, Elektro Gorenjska, Holding Slovenskih elektrarn, Domplan in Petrol.

Projekt je nujen

Glavno oviro pri projektu soproizvodnje toplotne in električne energije v soseski Planina je po Ažmanovih navedbah predstavljalo razdrobljeno lastništvo, kot tudi dejstvo, da ni bilo pravega sogovornika, ki bi odločal o tem, kaj naj bi se dogajalo s kotlovnico v nadaljnjih letih.

Z uporabniškega vidika gre pri tem za razmeroma zahtevne naprave, pri sami izvedbi projekta pa je potrebno imeti dobro tehnično in pravno poznavanje področja, medtem ko je med samim obratovanjem potreben stalen nadzor in vzdrževanje, dodaja sogovornik, ki pravi, da je pri tovrstnih projektih potrebno zadostiti tako pravnim, tehničnim kot ekonomskim in ekološkim kriterijem.

“S projektom želimo dokazati, da bodo od njega imeli korist vsi vpleteni. S soproizvodnjo bodo stanovalci soseske Planina v Kranju okolju prihranili 20.600 ton izpustov CO₂ na leto v primerjavi s tehnološko zastarelo kotlovnico, prav tako se bo 4.300 stanovanj v kranjski soseski Planina ogrevalo ceneje kot doslej in v enajstih letih prihranili več kot 240.000 evrov letno.”

“Lastnik 60 kvadratnih metrov velikega stanovanja bo na leto privarčeval 70 evrov, tisti z 90 kvadratnih metrov velikim stanovanjem pa 105 evrov. Lastnikom stanovanj v prihodnje ne bo treba vlagati denarja v obnovo kotlov, občina pa se je kot zemljiškoknjižna lastnica toplarne v korist cenejšega ogrevanja odrekla boniteti oziroma renti.”

Slabih pet milijonov evrov vredna investicija naj bi bila po sogovornikovih besedah zaključena v 18 mesecih, s poskusnim obratovanjem naj bi tako pričeli februarja ali marca prihodnje leto, pri tem se bo investicija po izračunih povrnila v desetih letih.

Tako v industriji kot javnih ustanovah je potenciala na področju SPTE zares veliko, zaključuje Ažman, v zadnjem času pa je tudi vedno več zanimanja.

Hišne kogeneracije za pokrivanje dnevnih energetskih potreb

Ker so trenutne kogeneracije za hišno preskrbo premočne, angleška družba Calor iz skupine SHV, kamor sodi tudi Butan plin, razvija t.i. hišno kogeneracijo, ki naj bi na trg prišla predvidoma leta 2012. Hišni mikrokogeneratorji, kot jih imenuje Miran Škoflek, zunanji sodelavec Butan plina, bodo zagotavljali centralno ogrevanje, toplo sanitarno vodo in več kot 80 odstotkov električne energije, hišna soproizvodnja pa pomeni tudi eno do dve toni manj izpustov CO₂ na leto kot z obstoječimi plinskimi pečmi. Privlačna je tudi cena, ki naj bi na enoto znašala 3000 evrov.