Lesna biomasa – dobra alternativa kurilnemu olju?

Strokovnjak svetuje

Lesna biomasa v svetu

Po uradnih podatkih Organizacije Združenih narodov naj bi delež biomase znašal približno 13% celotne primarne energije v svetu. V državah v razvoju, kjer živi skoraj tri četrtine celotne zemeljske populacije, predstavlja biomasa prevladujoči vir energije (33 %), v posameznih državah pa dosega celo 80 do 90-odstotni delež. V razvitih državah je delež uporabe biomase manjši, v povprečju le okoli 3 %, pri čemer so tudi izjeme kot npr. Finska z 21-odstotnim ter Švedska s 17-odstotnim deležem biomase v nacionalni energetski bilanci.

Raba biomase v Sloveniji

Slovenija je med najbolj gozdnatimi deželami v Evropi, saj se gozdovi razprostirajo na okoli 56 % slovenskega državnega ozemlja. Večji delež gozdov imata v razviti Evropi le še Finska in Švedska. Po anketi, ki jo je leta 2002 izvedel Gozdarski inštitut Slovenije, uporablja lesno biomaso za ogrevanje približno tretjina gospodinjstev.

Lesna biomasa za ogrevanje

Lesna biomasa je lahko pomembno nadomestilo kurilnemu olju, ki je sedaj energetski vir za 60% ogrevalnih potreb.

Najdemo jo v različnih oblikah, in sicer kot:
• nekakovosten les in/ali lesni ostanki iz gozdov,
• namenoma pridelan les za ogrevanje,
• lesni ostanki pri vzdrževanju parkov, livad in drevoredov,
• lesni ostanki pri obdelavi in predelavi lesa,
• stara drevesa in star papir.

Priprava lesa

Za učinkovito energetsko izrabo lesne biomase je zelo pomembna pravilna priprava. Priprava lesa oz. lesnih odpadkov lahko poteka v gozdu ali v posebnih lesnopredelovalnih obratih. Običajno uporabljamo lesno biomaso v obliki polen (dolžine 30 – 50 cm), sekancev, žagovine ali briketov in peletov:
Polena predstavljajo najbolj tradicionalno rabo lesne biomase, saj se uporabljajo že stoletja. Tehnologija pridobivanja (cepljenje in žaganje) je znana in enostavna, med pomanjkljivosti pa spadajo dolgotrajno sušenje (6 mesecev), velik skladiščni prostor in težave pri avtomatizaciji rabe.
Sekanci so strojno drobljen (mlet, nasekan) les, ki ga v lesno predelovalni industriji proizvajajo že skoraj desetletje. V zadnjem času postajajo zanimivi tudi mobilni sekalniki, ki jih lahko priključimo na traktorje in so tako uporabni kar na terenu. Za izdelavo sekancev je primeren manj vreden les, npr. les pospravnih in sanitarnih sečenj, grmičevje, les sadnih dreves, les, dobljen pri redčenju gozdov, ter odslužen les.
Za stiskance (brikete in pelete) je značilno, da so enakih dimenzij, kar je bistvena prednost pri avtomatskem doziranju goriva v zalogovnik oz. kuriščni prostor.
Od načina pridelave in skladiščenja je zelo odvisna tudi vsebnost vlage v biomasi, ki ima ključni vpliv na energijsko vrednost in življenjsko dobo biomase.

Kako do lesne biomase v Sloveniji?

Slovenija je torej bogata z lesom, ta potencial pa je razmeroma slabo izkoriščen. Med drugim naj bi bila to posledica razdrobljenosti gozdnih posesti in neinteres majhnih gozdnih posestnikov, ki v tovrstni izrabi gozdnih površin ne vidijo pozitivnega ekonomskega učinka. Z namenom pospešiti razvoj organiziranega trga ter povečati informiranost v zvezi z lesno biomaso v Sloveniji je bila pred leti ustanovljena borza z lesno biomaso [http://www.borzen.si/]. Prodajno ceno sekancev je težje oceniti, saj se v naših razmerah prodajajo večinoma s pogodbami, ki so zelo specifične (v smislu vrste in količine, pa tudi vlažnosti).

Zagotovljen prihranek

Po podatkih Ministrstva za okolje so stroški ogrevanja za povprečno varčno hišo, ki na leto porabi 22.500 kWh energije (ekvivalentno 2.250 litrom kurilnega olja), z ekstra lahkim kurilnim oljem od 1.500 do 2.000 €. Stroški pri kombinaciji drv in kurilnega olja pa so 1.000 €, za polena 650 €, za pelete 1.000 € in za sekance 500 €.
Pri vsem tem omenimo še, da je cena kotla na lesno biomaso odvisna od moči kotla in se giblje od 1.600 € (za 18 kW) do 4.250 €(za 80 kW) brez DDV. To je cena samega kotla, v sistem pa je za pravilno delovanje potem potrebno vgraditi še pribor za varovanje kotla in pa primeren hranilnik toplote, katerega cena je zopet odvisna od volumna. Cena kotla na biomaso naj bi bila v povprečju enkrat višja od cene kotlov na fosilna goriva. Če pogledamo stroške letnega ogrevanja s fosilnimi gorivi in jih primerjamo s stroški ogrevanja z biomaso, si lahko hitro izračunamo, v kolikšnem času se nam bo investicija za naravo prijazno tehnologijo izplačala. Seveda pa moramo od samega začetnega stroška odšteti še pomoč, ki jo lahko pričakujemo od države.

Avtor: Samo Lečnik, Marko Pratnekar