Zakaj je raba energije v nekaterih večstanovanjskih objektih 50 % višja kot v drugih primerljivih objektih?

Z uvedbo subvencij za učinkovito rabo energije v obstoječih večstanovanjskih objektih, ki jih je še do nedavnega razpisovalo Ministrstvo za okolje in prostor (Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije), so se začeli sistematično zbirati tudi podatki o rabi energije v stavbah. Ti podatki omogočajo analizo izvedenih ukrepov ter primerjavo rabe energije med posameznimi objekti. Ko rabo energije prevedemo na letno rabo kWh/ m2 stanovanja, lahko stanovanja med seboj primerjamo po njihovi energetski učinkovitosti. Isti namen imajo energetske izkaznice, ki so tudi že obvezne.

Lep primer razlik v rabi energije v posameznih večstanovanjskih objektih je prikazan v spodnji tabeli. Gre za primer večstanovanjskih objektov na Sladkem Vrhu, kjer upravnik že vrsto let sistematsko nadzoruje in z različnimi ukrepi zmanjšuje rabo energije potrebne za ogrevanje prostorov. Le-ta se je v povprečju zmanjšala za dobrih 30 odstotkov.

Razlike ostajajo

Še vedno pa obstajajo velike razlike v rabi energije med posameznimi objekti. Najučinkovitejši je najmanjši objekt v nizu primerljivih objektov objekt 4, ki je v kurilni sezoni 07/08 porabil 61 kWh/m2, medtem ko sta objekta 5A in 6 porabila 94 kWh/m2. Objekt 4 ima samo štiri stanovanja tako, da ni težav s hidravličnim uravnoteženjem, kot se to dogaja pri večjih objektih. Žal pa zaradi svoje majhnosti ni upravičen do povračila stroškov za investicije v učinkovito rabo energije, ki so predvidene za objekte z več kot osmimi stanovanji.

Vir: Franc Perko s.p., Sladki Vrh

Znano je, da so za majhno porabo energije v prvi vrsti potrebni dobra izolacija zunanjih sten in strehe, dobro zatesnjena okna, pomaga pa tudi plačevanje energijo po dejanski rabi. Manj pa je znano, da sta enako pomembna natančna regulacija temperature in hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema. Samo 1oC višja temperatura v prostoru pomeni namreč 5 % do 8 % večjo porabo energije.

Rešitev so termostatski ventili s hidravličnim uravnoteženjem

Ko izoliramo zunanje stene objekta, s tem bistveno znižamo toplotne izgube in potrebe po toploti, a se poraba energije ne zmanjša sorazmerno s toplotnimi izgubami. Zakaj? Glavni razlog je nezmožnost prilagajanja ogrevalnega sistema novim, manjšim zahtevam po toplotni energiji. V nasprotju z individualnimi hišami, kjer potrebe po toplotni energiji sami prilagodimo novim potrebam, v večstanovanjskih objektih ni tako. Objekte se vedno ogreva glede na zahteve najbolj »zahtevnega« stanovanja, ki je navadno najbolj oddaljeno od vira toplote. Tako tudi ob novi izolaciji ostane dovodna temperatura ogrevne vode previsoka, obtočna črpalka pa deluje na enaki, navadno največji hitrosti. Rešitev tega problema ni v nadaljnjem povečevanju moči črpalk in zviševanju temperature dovoda, temveč v vgradnji termostatskih radiatorskih ventilov in izvedbi hidravličnega uravnoteženja. To so naredili na objektu 5CČ, kjer so poleg nove fasade vgradili tudi termostatske radiatorske ventile s hidravličnim uravnoteženjem.

Ti ukrepi prinesejo visoke prihranke pri energiji in pomenijo odlično naložen denar. Vgradnja termostatskih radiatorskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ima namreč povprečno interno stopnjo donosa nad 30 odstotkov, poleg tega je to v nasprotju z vlaganji v delnice in sklade bistveno varnejša naložba.

Primerne le termostatske glave, polnjene s plinom

Ker obstaja velika razlika med različnimi izvedbami termostatskih radiatorskih ventilov, velja omeniti, da je vlada lani sprejela pravilnik o učinkoviti rabi energije, ki zahteva vgradnjo natančnejših termostatskih radiatorskih ventilov s proporcionalnim območjem 1K. To pomeni, da se mora termostatski radiatorski ventil premakniti iz popolnoma odprte v popolnoma zaprto lego, ko se temperatura v prostoru spremeni za 1K, recimo z 20oC na 21oC. Temu pogoju zadostijo termostatske glave, ki so polnjenje s plinom in imajo veliko ojačanje. Tiste, polnjene z voskom so bistveno manj natančne in zato neprimerne za vgradnjo v stanovanjske objekte.

Ne dopustimo, da nas prehiti nova kurilna sezona

Po novem pravilniku je obvezno tudi hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov. Če imamo vgrajene termostatske radiatorske ventile, ki nenehno spreminjajo pretok v sistemu, se morajo temu prilagajati tudi elementi za hidravlično uravnoteženje. Tehnično in cenovno je edina smiselna rešitev vgradnja samodejnih ventilov za hidravlično uravnoteženje oziroma regulatorjev diferenčnega tlaka na dvižne vode. Znanja o teh sistemih je v Sloveniji dovolj, saj imamo v Ljubljani tovarno Danfoss Trata, ki je največji svetovni proizvajalec in razvijalec ventilov za samodejno hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov v večstanovanjskih objektih. Zaposlujejo več kot 240 ljudi, od tega deset razvojnih inženirjev, ki se ukvarjajo samo s tem področjem.

Tehnologija je torej dobro poznana, naša naloga pa je, da zahtevamo od upravnika, da uvrsti naložbo v termostatske radiatorske ventile in hidravlično uravnoteženje, s tem pa optimiziranje centralne regulacije, kot prioriteto v načrt investicij še pred novo kurilno sezono.

Duško Vnučec, Danfoss d.o.o.