Ureditev mansarde

Z ureditvijo neuporabljenega podstrešja v hiši pridobimo bivalne prostore, ki lahko pokrijejo vse namene in hkrati izboljšajo energetsko bilanco celotne hiše. In ti dve postavki sta močno povezani med seboj. Neizkoriščeno podstrešje je običajno slabo izolirano, kar pomeni, da nam toplota uhaja preko stropa spodnjih prostorov in stopnišča v podstrešje, kjer se izgubi. No, pojdimo kar po vrsti.

Ker nam del prostora »jemlje« streha, si zato dovolimo imeti prostor odprt do slemena. S tem si povrnemo potrebno kubaturo zraka, kar je bistveno za dobro počutje in zdravo bivanje. Hkrati lahko najvišje ležeča okna izkoristimo za učinkovito zračenje prostorov: če jih opremimo z električnim upravljanjem lahko, samo s pritiskom na gumb nekajkrat na dan, na hitro prezračimo prostore.

Najprej nekaj vrstic o prostoru, na kaj pomisliti v fazi planiranja, izvedbe in koriščenja. Mansarda je nekoliko poseben prostor, saj je prostor tlorisno enak ali podoben kot spodnje etaže a prostornina in celotna oblika precej drugačna. V mansardi srečamo tudi nekaj posebnosti, ki so velike prednosti in prostor postane bolj privlačen kot spodnji prostori. Ena od prednosti je možnost osvetlitve prostorov od zgoraj. Z vgraditvijo strešnih oken namreč osvetlimo celoten prostor z najboljšo dnevno svetlobo in to ne s strani temveč na sredini. Nobeden od spodnjih prostorov ne more biti tako osvetljen! Drugo je razgled iz mansardnega stanovanja. Predstavljajte si, da imate pogled na zasnežene hribe ali celo morje, morda na mesto ali drugo lepo okolico. Iz višje točke, mansarde namreč, se vidi več, bolje in dlje. Seveda pa je pogoj, da strešna okna niso vgrajena previsoko, to je ne višje kot 110 cm spodnji rob stekla. Če pa je osvetlitev preko frčad, pa se to težje doseže. Priporočljivo je, da so prostori z odtoki na istem mestu kot v spodnjih prostorih, pa tudi to drži le deloma. Res je to pomembno pri sanitarijah, a odtok iz kuhinja je lahko speljan nekaj metrov stran. Na ta način dosežemo optimalni izkoristek celotne mansarde, saj nas ne omejujejo notranje nosilne stene. V mansardi je konstrukcija strehe, ki nosi sama sebe, ali še nekaj stebrov, ki podpirajo ostrešje, ostalo pa nam je na voljo za uresničitev idej. Posebnost mansarde je tudi poševnina. Ker nam del prostora »jemlje« streha, si zato dovolimo imeti prostor odprt do slemena. S tem si povrnemo potrebno kubaturo zraka, kar je bistveno za dobro počutje in zdravo bivanje.

Še nekoliko več o sami toplotni učinkovitosti hiše z uporabljeno mansardo, dobrem počutju in delnem pokritju porabljene energije. Hiše z neuporabljeno mansardo so praviloma nekoliko starejše in spadajo v »problematičen« stanovanjski fond, ki porabi precej več energije, kot bi si danes želeli. Razlog je v tem, da se ob gradnji 15 let ali več nazaj ni posvečalo toliko pozornosti energetski učinkovitosti kot sedaj. A teh hiš ne bomo sedaj kar podrli in postavili nove ! Se pa izplača dobro premisliti, kaj celovitega na hiši narediti, če že urejamo mansardo. In tukaj ne mislim na debelino izolacije, saj je to najlažja trditev, ki pa je vprašljiva, če ima hiša že ima 8 cm izolacije po ovoju. Investicija v dodatno oblogo fasade se ne povrne tako hitro. Ko pa gremo v mansardo, tam velikokrat sploh nimamo izolirane strehe, temveč je izolacija položena po tleh. Torej bo potrebno izolirati streho in tako močno zmanjšati toplotne izgube.

Razgled iz mansardnega stanovanja je prav tako pomemben kot dovolj svetlobe. Predstavljajte si, da imate pogled na zasnežene hribe ali celo morje, morda na mesto ali drugo lepo okolico. Iz višje točke, mansarde namreč, se vidi več, bolje in dlje. Seveda pa je pogoj, da strešna okna niso vgrajena previsoko.

Zelo pomemben pa je celoten pogled na ureditev mansarde in možne izboljšave na sami hiši, morda tudi na načinu bivanja v hiši. Strešna okna, ki so najboljša izbira za osvetlitev mansarde naj bodo postavljena tako, da lahko ujamejo sončno toploto. Torej več proti vzhodni, zahodni in južni strani. S tem v sončnih zimskih dnevih ogrevamo prostore s sončno energijo. Marsikomu se sedajle poraja vprašanje- ja,kaj pa poleti?!, saj bo prevroče. Za zaščito pred sončno vročino se uporablja zunanje mrežasto senčilo, ki kar za 80% zmanjša prehod sončne energije preko stekla, hkrati pa tudi nekoliko zmanjša vhod svetlobe, ki jo je v takšnih dneh preveč. Senčila so prevečkrat prezrt a zelo pomemben element pri izboljševanju energijske bilance hiše. Pozimi nam namreč lahko bistveno zmanjšajo toplotne izgube, poleti pa preprečijo pregrevanje mansarde.

Pomembna je tudi izbira strešnih oken. V hišo, ki jo prenavljamo nima pomena vgrajevati oken z izredno dobrimi izolativnimi lastnostmi, saj so takšna okna do trikrat dražja od danes normalno izolativnih. Hkrati pa imajo današnja običajna strešna okna pozitivno energijsko bilanco. To pomeni, da v obdobju kurilne sezone prepustijo v prostor več energije kot so toplotne izgube. Seveda je to razmerje precej odvisno od mikro lokacije hiše, koliko sončnih ur ima v zimskem času, kakšne so povprečne zimske temperature, vetrovnost, orientiranost strehe in še kaj bi se našlo. A že na internetu se najdejo brezplačni programi za takšne izračune.

Dovolj dnevne svetlobe pomeni tudi manjšo porabo elektrike za osvetljevanje, počutje je boljše, dnevna svetloba dokazano pozitivno deluje na zdravje in produktivnost, otroci se boljše učijo in še bi se dalo naštevati.

S pravilno izbranimi in postavljenimi strešnimi okni lahko pridobimo izvrstne bivalne prostore, v katerih porabimo zelo malo energije za delovanje, dosežemo pa tudi ugodje bivanja, ki se pravzaprav ne da meriti in spraviti v številke.

Plastificirana strešna okna so najprimernejša za kopalniške prostore. Saj so odporna na vlago.

Ureditev podstrešja v bivalno mansardo običajno pomeni, da bo kakšen član več bival v hiši. To je povezano tudi s večjo porabo tople vode. Segrevanje sanitarne vode je nujno potrebno in hkrati je to tudi eden večjih porabnikov energije v hiši. Zato je smiselno vgraditi solarne kolektorje in vodo ogrevati s sončno energijo. V primeru, da bi bila to prevelika investicija v trenutku prenove, pa vsaj pripravite cevi za povezavo med streho in lokacijo morebitnega hranilnika tople vode. In potem čez dve-tri leta vgradite solarne kolektorje. Sposobni so namreč pokriti do 70% vse energije potrebne za ogrevanje sanitarne vode.

Vsekakor želim sporočiti, da urejanje mansarde ni le stopnišče, izolacija, mavčne plošče in keramika v kopalnici. Je nekoliko več, a vendar ni neobvladljiv poseg. Pri urejanju premislite o osvetlitvi, potrebni izolaciji, ugodju bivanja ter možnostih izkoristka naravnih danosti vaše obstoječe hiše. Znanje je danes na nekoliko višjem nivoju kot v času gradnje hiše. Izkoristite to.