Stroški za ogrevanje in hlajenje kar za 30 % previsoki zaradi slabe regulacije!

Regulacija ogrevalnih in hladilnih sistemov mora temeljiti na prilagajanju generatorjev toplote ali hladu trenutnim potrebam po energiji. To pa je možno samo, če se trenutnim potrebam prilagajajo tudi vsi končni prenosniki toplote vključno z distribucijskim omrežjem. Edini način za dosego tega cilja je uporaba dvo-potnih oziroma prehodnih tlačno neodvisnih regulacijskih ventilov na vseh končnih prenosnikih toplote kot na primer radiatorjih, ventilatorskih konvektorjih, hladilnih gredah, klimatih,…

Nov pravilnik predpisuje tudi zahtevo po termostatih, ki imajo zmožnost regulacije v proporcionalnim območju 1 K. To pomeni, da se mora ob povečanju temperature prostora za 1K, na primer iz 20°Cna 21°C ventil popolnoma zapreti in ustaviti ogrevanje. In obratno, če pade temperature v prostoru iz 21°C na 20°C se mora ventil popolnoma odpreti in zagotoviti polno moč ogrevanja. V praksi to pomeni, da je potrebno vse sisteme najprej hidravlično uravnotežiti, to pomeni omejiti največje možne pretoke in tlake skozi vsako posamezno ogrevalo ter na ventil prigraditi termostat, ki se hitro odziva, kot na primer termostatski radiatorski ventil polnjen s plinom in ne s tekočino ali celo voskom. 

Oglejmo si tipične primere sistemov, kjer prihaja do neracionalne rabe energije zaradi slabe regulacije.

Večstanovanjske zgradbe z radiatorji brez termostatskih radiatorskih ventilov

V večstanovanjskih objektih v Sloveniji je še vedno okoli 800.000 radiatorjev brez kakršne koli regulacije temperature prostora in hidravličnega uravnoteženja. Posledica je močno pregrevanje prostorov bližje toplotni postaji ali kotlovnici in slabo ogrevanje bolj oddaljenih prostorov. Da bi upravniki zagotovili normalno ogrevanje tudi tistih bolj oddaljenih stanovanj, povečajo temperaturo ogrevne vode in zamenjajo črpalke z večjimi in močnejšimi. Na ta način delajo medvedjo uslugo stanovalcem, saj jim povečajo porabo energije in posledično račun za ogrevanje. Bistveno boljša rešitev bi bila vgradnja hitrih termostatskih radiatorskih ventilov ter plinsko polnjenih termostatskih glav hidravlično uravnoteženje celotnega sistema.

Nepravilna regulacija sanitarne tople vode je nevarna in energetsko potratna

V večjih zgradbah, kot so šole, vrtci, hoteli, bolnice, večji poslovni centri, domovi za ostarele, je poraba energije za ogrevanje sanitarne tople vode lahko izredno velika. Del energije se porabi za koristno ogrevanje vode, večji del – približno 60 % energije – pa navadno predstavljajo izgube v sistemu. Največ izgub predstavlja cirkulacija tople vode, ki je po drugi strani izredno pomembna. Zagotavlja namreč toplo vodo, takoj ko odpremo pipo in zavira razmnoževanje bakterij Legionel, ki so prisotne v vsaki sveži pitni vodi.

Izgube pri cirkulaciji sanitarne tople vode lahko bistveno zmanjšamo, če vgradimo v cirkulacijske vode posebne termostatske ventile, ki se prilagajajo trenutnim potrebam po sanitarni vodi. Namesto stalnih pretokov v cirkulaciji zagotovimo spremenljiv pretok in prihranimo pri energiji. 

 Spodnja slika prikazuje prihranek pri energiji pred in po vgradnji cirkulacijskih termostatskih ventilov MTCV. Samo z vgradnjo termostatskih cirkulacijskih ventilov so v prihranili v povprečju 46 % celotne energije za pripravo sanitarne tople vode. Vračilna doba investicije je bila 1 leto. 

Pri ogrevanju in hlajenju z ventilatorskimi konvektorji lahko prihranimo tudi do 38 % energije

Sodoben koncept regulacije temperature zraka v večjih objektih je navadno izveden s pomočjo ventilatorskih konvektorjev in klimatov. Ne glede na dosegljivost sodobnih sistemov regulacije ogrevanja in hlajenja še vedno prevladujejo energetsko potratne rešitve.

Zakaj? Predvsem zaradi izbire regulacijske opreme, ki predstavlja najnižjo investicijsko vrednost. Boljša regulacija pomeni res nekaj višji strošek, vendar se le ta povrne že po nekaj mesecih obratovanja skozi prihranke pri energiji. Spodnji primer prikazuje prihranek v dveh srednje velikih primerljivih poslovnih zgradbah. Prva je opremljena s klasično regulacijo, druga s sodobnimi prehodnimi regulacijskimi ventili AB-QM. Povprečen prihranek pri električni energiji je bil v šestih mesecih obratovanja 38-odstoten.

Alojzij Juvanc, Duško Vnučec, Danfoss d.o.o.