Terme, kjer se prepletata obnovljivo in učinkovito

Surovim začetkom so v letih od 1994 do 2000 sledile resnejše priprave, prostorski načrti in ustanovitev družbe. Leta 2001 je bil prvič odprt današnji bazen, ki pa zaradi vmesne faze preoblikovanja iz odkritega v pokrit sistem neprekinjeno deluje šele od 25. januarja 2002. Osnova je bila narejena, čas je bil za »modne dodatke«. V letu 2003 je sledila izgradnja zunanjih bazenov s tobogani in drčami, nastala je restavracija Potočka, razširila se je recepcija, leto kasneje pa so pridobili še sodoben wellness center s svetom savn in začeli z izgradnjo apartmajskega naselja, ki je bilo zaključno leta 2007.

Ker so gradili po fazah, so že med samo gradnjo lahko sproti odpravljali morebitne pomanjkljivosti in s tem pripomogli k zanesljivi energetski učinkovitosti.

Inteligentno apartmajsko naselje z energetsko izkaznico

Prav apartmajsko naselje pa je pridobitev, na katero so v Termah Snovik zelo ponosni. Ivan Hribar je povedal, da je v celoti energetsko učinkovito, prav tako pa imajo zanj pridobljeno energetsko izkaznico. Objekti v apartmajskem naselju delujejo po sistemu inteligentne sobe, kar pomeni, da je elektrika vključena ter da hlajenje in ogrevanje delujeta, ko je oseba v apartmaju. Ko so odprta okna, so te funkcije izključene. Naselje so postavljali z mislijo na energetsko učinkovitost in s pomočjo okolju prijaznih tehnologij in kot ugotavljajo, jim je to tudi uspelo.

Terme Snovik danes obsegajo 47.132 kvadratnih metov površin.

Terme Snovik imajo tudi lastno biološko čistilno napravo, s katero po njihovih zagotovilih minimalno onesnažujejo naravno okolje.

Seveda nas je zanimalo, kakšna bi bila poraba, če ne bi vlagali v obnovljive vire energije (OVE) in ne bi skrbeli za energetsko učinkovitost. Kot pravijo v Snoviku, bi bila poraba energije enaka, bistveno večji pa bi bili stroški. Kot primerjavo konstantne porabe energije navajajo porabo sekancev za biomaso v zadnjih treh zaključenih letih (2008, 2009, 2010), ki na letni ravni znaša 2500 kubičnih metrov, med omenjenimi leti pa ni bilo niti odstotka razlike v porabi. To predvsem dokazuje, da so objekti izolativno učinkoviti, poraba toplote pa je glede na vse vremenske učinke kontinuirana.

Skladišče za shranjevanje biomase.Razlike so očitnejše, če se lotimo primerjave z drugimi, okolju manj prijaznimi energenti. Če primerjamo s kurilnim oljem, je prihranek 40-odstoten. Hribar še pravi, da je v primerjavi s tekočim naftnim plinom prihranek pri ogrevanju 50-odstoten ali celo več.

Samo upravljanje Term Snovik je kompleksno, celotno izvajanje pa vodi matično podjetje Zarja Kovis iz Kamnika, ki je vodilo načrtovanje in izvedbo postavitve term. Tudi to je razlog za učinkovito delovanje, saj jim je kompleks poznan in posledično lažje obvladljiv.

Energetsko učinkovitejši tudi zaradi nepovratnih sredstev

Investicija, ki je nastajala skoraj dve desetletji, ima skupno vrednost ocenjeno na 15 milijonov evrov. Če bi se odločili za energetsko manj učinkovito izvedbo, bi sicer prihranili do 15 odstotkov, a danes ravno ta razlika prinaša bistveno nižje stroške obratovanja. Govorimo lahko tudi o povračilu nekaterih pomembnejših investicij. Tako so se v celoti že povrnili toplotna črpalka voda-voda in zrak-voda ter vakuumski sončni kolektorji, ki so jih vgradili leta 2004. Investicija v kotlovnico na biomaso in daljinsko ogrevanje, ki je bila realizirana v letu 2007 in zaradi katere so stroške ogrevanja zmanjšali za vsaj 40 odstotkov, se bo zagotovo povrnila do leta 2015.

Projekt bi dosti težje zaživel v taki luči, če ne bi bilo državne in evropske pomoči, ki je v končnem izračunu znašala med 20 in 22 odstotki. S pomočjo nepovratnih sredstev so lahko investicijo dejansko pripravili na energetsko učinkovitejšem nivoju, kot bi jo z manjšim finančnim vložkom.