- 17. 5. 2012 Večina Ljubljančanov podpira uvedbo rumenih pasov za mestne avtobuse
- 16. 5. 2012 V Ljubljani večja izposoja koles kot na Dunaju
- 14. 5. 2012 Spletne zmenkarije za jedce organske hrane
- 9. 5. 2012 Bisol z novim izdelkom - otočno sončno elektrarno
LUKSIM d.o.o.
Zelena gradnja d.o.o.
Plastika Skaza d.o.o.
Večina Ljubljančanov podpira uvedbo rumenih pasov za mestne avtobuse
foto: arhiv Enos
- 31. 10. 2009 Evropska direktiva o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo
- 31. 10. 2009 Odločba o sprejetju večletnega akcijskega programa na področju energije: "Inteligentna energija – Evropa"
- 31. 10. 2009 Evropska direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov
- 31. 10. 2009 Seznam standardov, ob uporabi katerih se domneva skladnost z zahtevami Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov
- 6. 4. 2010 V katerem energijskem razredu je stavba?
- 12. 2. 2010 Primerjava med ceno kurilnega olja ter zemeljskega plina za ogrevanje stanovanja
- 12. 2. 2010 Primerjava cen energentov, končne in koristne energije
- 11. 1. 2010 Izračunaj porabo energije za mobilnost!
Prvi avtobusi na metan
V številnih državah po vsem svetu že dolgo vozijo tudi vozila, ki jih poganja metan. Najbolj pogosto je to zemeljski plin, vse bolj pa se uporablja tudi ustrezno prečiščen bioplin. Pomemben razlog za uporabo metana v prometu, kjer ta nadomesti naftne derivate, je nižje obremenjevanje okolja s škodljivimi izpusti. Z letošnjim letom se z izgradnjo prvih dveh hitrih polnilnic metan tudi v Sloveniji začenja uporabljati kot pogonsko gorivo vozil. Eko sklad je finančno podprl nakup prvih avtobusov na metan, ki jih je kupilo ljubljansko podjetje LPP.Vnesi prispevek
Prvi koraki
V Sloveniji se že dalj časa kot pogonsko gorivo uporablja utekočinjen naftni plin. Za njegovo označbo se uporablja ime »avtoplin«. Gre za mešanico butana in propana. Je okolju že bolj prijazen kot bencin ali diezelsko gorivo. Še nižje izpustov pa povzroča zgorevanje metana, ki je glavna sestavina zemeljskega plina. Za skladiščenje v vozilu ga je potrebno stisniti na tlak 200 barov. Zato se zanj uporablja ime stisnjen zemeljski plin oz. CNG – compressed natural gas. Tudi vozila morajo biti prilagojena za njegovo uporabo. Večina proizvajalcev osebnih vozil ima v svoji ponudbi vsaj dva tovrstna modela.
Lani je jeseniško energetsko podjetje ENOS postavilo prvo napravo za polnjenje vozil s stisnjenim zemeljskim plinom in kupilo prvo tako vozilo pri nas. Skupaj s podjetji, ki tako kot oni na Jesenicah v Ljubljani, Mariboru in Kranju skrbijo za distribucijo zemeljskega plina in razvoj naprednih energetskih rešitev (Energetika Ljubljana, Energetika Maribor, Energap Maribor in Domplan Kranj), so izvedli demonstracijski projekt. Tekom projekta so se opremili z maloflotnimi napravami za polnjenje vozil. Te zahtevajo dolgotrajno polnjenje posameznega vozila, saj se npr. osebni avto polni več ur. Kupili so prva vozila, razvili blagovno znamko »metan« in projekt ter možnosti uporabe zemeljskega plina v prometu v Sloveniji predstavili tako strokovni kot širši javnosti. Blagovna znamka je bila oblikovana predvsem z namenom, da se uporaba stisnjenega zemeljskega plina laže loči od uporabe mešanice propana in butana – avtoplina.
Najpomembnejše prednosti:
Motor izbranega avtobusa na metan izpolnjuje najstrožje kriterije glede izpustov in ustreza standardu EEV (Enhanced Environmentally Friendly Vehicle), kar pomeni, da je izpust delcev, ki merijo le nekaj tisočink milimetra in so škodljivi človeku in okolju, skoraj ničen. Prav tako so vsebnosti ogljikovega monoksida (CO), dušikovih oksidov (NOX) in ogljikovodikov (HC) izrazito nizke. V primerjavi z dizelskim motorjem Euro 4 izpusti avtobus na metan ali metanbus 80-90% manj dušikovih oksidov (NOX). V primerjavi z najstarejšimi avtobusi izpustijo metanbusi za 10 % manj CO2. Pogonski plin metan je shranjen v rezervoarjih, ki so nameščeni na strehi avtobusa. Plin, ki je lažji od zraka, je v rezervoarjih stisnjen pod pritiskom 20 MPa (Mega Pascal) kar ustreza 200 barom.
Na osnovi odziva, so se v Ljubljani in na Jesenicah odločili za postavitev polnilnice, ki omogoča hitro polnjenje – 2 do 3 minute za osebno vozilo. Vlada Republike Slovenije je letos poleti s spremembo Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih omogočila, da Eko sklad finančno podpre tudi nakup vozil na stisnjen zemeljski plin ali bioplin, namenjena javnemu potniškemu prometu. Javni poziv za dodelitev tovrstne nepovratne finančne pomoči je sklad objavil v mesecu oktobru 2011.
Ljubljanski projekt
Za uporabo metana v prometu je potrebno zagotoviti dva osnovna pogoja: izgradnjo polnilnice in nakup vozil. V Ljubljani se je izgradnje polnilnice lotilo podjetje Energetika Ljubljana v sodelovanju s podjetjem Geoplin. Polnilnica je locirana ob Cesti Ljubljanske brigade, na vzhodnem robu kompleksa javnega podjetja LPP, ki v Ljubljani izvaja dejavnost javnega avtobusnega potniškega prometa. Polnilnica, ki je bila predana namenu 8. decembra letos, je namenjena tudi javni uporabi. Za razvoj projekta v Ljubljani je bila pomembna odločitev na nivoju mesta, da bodo pri nakupu novih vozil, vsa mestna podjetja in službe, prednostno kupovala vozila na metan. Ker pri izgorevanju samega metana ne nastajajo trdni delci (npr. zdravju zelo škodljivi PM 10), je ta odločitev smiselna, saj se bo tako kakovost zraka v Ljubljani opazno izboljšala.
Prvi velik nakup vozil je v Ljubljani izvedlo podjetje LPP. Odločitev je vodila želja izboljšati kakovost urbanega življenja v Ljubljani, ohraniti lepše in bolj zdravo okolje, čistejši zrak in znižati raven hrupa. Dvajset najsodobnejših tehnološko opremljenih avtobusov na zemeljski plin, ki bodo oz. so zamenjali najstarejše avtobuse LPP na dizel, bo škodljive vplive emisij na okolje zmanjšalo do 80 odstotkov.
Opis opreme avtobusov
Avtobusi so nizkopodni. Obenem je določena največja dopustna višina vstopa/izstopa za lažje gibanje oseb s posebnimi potrebami. Znotraj avtobusov so dopustni le blagi nagibi (nekaj stopinj) pohodne površine, ki ne smejo ovirati potnikov, ki imajo težave pri gibanju.
Tehnične značilnosti kupljenih metanbusov
| Znamka vozila | IRISBUS IVECO |
|---|---|
| Vrsta vozila | enojni mestni avtobus, nizkopodni |
| Tip vozila | CITELIS CNG |
| Proizvajalec | IRISBUS IVECO, Vysoke Myto, Češka |
| Motor | CURSOR 8 CNG EEV, 6 valjni vrstni motor, vertikalno nameščen zadaj |
| Prostornina motorja | 7790 cm3 |
| Moč motorja | 213 kW (290 KM) pri 2000 vrt/min |
| Navor motorja | 1100 Nm pri 1100 vrt/min |
| Menjalnik | avtomatski, 4 stopenjski VOITH |
| Rezervoar za metan | 8 rezervoarjev po 155 litrov; skupaj 1240 litrov |
| Doseg avtobusa | poln rezervoar plina pod pritiskom 200 bar zadošča za 400 km mestne vožnje |
| Masa avtobusa | 11.325 kg Število potniških mest: 105 |
| Število sedežev | 26 |
| Število stojišč | 79 |
| Dolžina avtobusa | 12 m |
| Širina avtobusa | 2,55 m |
| Višina avtobusa | 3,3 m |
| Emisije izpušnih plinov in oznaka motorja | vozilo izpolnjuje Euro 5 standard |
Odpiralna
avtomatika vrat omogoča potnikom, da si sami odpirajo vrata. Pred
zapiranjem vrat se oglasi tonski signal, ki potnika obvesti, da se vrata
zapirajo. Dodatno je varnost proti zaprtju vrat omogočena s sistemom
proti priprtju. Zaznavanje potnikov med vrati je izvedeno s pomočjo
fotocelice. V primeru priprtja se avtomatično sproži zavora. Robovi
pohodnih površin so posebej označeni. V avtobusih so nameščene kamere za
preventivno preprečevanje nasilja nad vozniki in potniki. Obenem
služijo kamere spremljanju varnosti potnikov pri izstopanju, o čemer je
potnik obveščen z obvestilom pri vstopnih vratih oz. pred vstopom v
avtobus.
Voznikova kabina je prilagojena tako, da
voznik ne čuti vdora hladnega zraka in da je zavarovan pred morebitnimi
fizičnimi grožnjami. Obenem lahko voznik preverja plačilo prevoza,
komunicira s potniki in hitro izstopa iz svoje „kabine“, pri roki sta
gasilni aparat in prva pomoč. Vozilo je opremljeno z avtomatsko
klimatsko napravo z integriranim stropnim gretjem. Klimatska naprava
zagotavlja segrevanje in hlajenje zraka, sušenje zraka ter ustrezno
izmenjavo zraka. Zračni tok ni neposredno usmerjen v potnike temveč pod
strop in v stekla.
V vozilu je poseben prostor za
invalidski ali otroški voziček. Prostor je ustrezno opremljen, da se
voziček lahko varno pritrdi. Potnik s posebnimi potrebami lahko s tipko s
simbolom vozička vozniku sporoči, da želi izstopiti. Ob strani tega
prostora je tudi najmanj en preklopni sedež usmerjen v nasprotni smeri
vožnje vozila.V notranjosti vozila je v pod pri drugih vratih vgrajena
preklopna nakladalna ploščad (klančina), ki jo voznik ročno dvigne in
postavi na zunanjo stran vozila, da lahko potnik z invalidskim vozičkom
zapelje v notranjost avtobusa. Vgrajeno je varovalo, ki preprečuje
speljevanje vozila, če je nakladalna ploščad v zunanjem položaju. V
potniškem prostoru je zadostno število navpičnih in vodoravnih
oprijemnih drogov in oprijemal na naslonjalih sedežev, ki omogočajo
varen oprijem stoječim potnikom, kar je posebej pomembno za slepe in
slabovidne. Na horizontalnih drogovih so na vsakih 50 cm montirane
oprijemne zanke, da se lahko primejo potniki, ki so nižje rasti. Na
vratnih krilih vrat ali v bližini vrat so nameščena oprijemala, ki
olajšajo vstop oziroma izstop potnikov.
Vozila so
opremljena z ozvočenjem, ki je povezano z glasovnim napovednikom
postaj, z enakomerno slišnostjo po vsem vozilu ter s prikazovalniki, na
katerih se izpišejo: ime postajališča, na katerem se avtobus nahaja (v
povezavi z govornim napovednikom postajališč) in dnevni čas in sporočila
za potnike. Zunanji LED prikazovalniki za smer vožnje so na prednji,
stranski in zadnji strani avtobusa. Komunikacija med avtobusom in
operativnim prometnim centrom LPP ter nadzor nad obratovanjem avtobusov
se izvajata s pomočjo vgrajenega sistema za avtomatiziran nadzor voznega
parka.
Kako naprej
Nekako istočasno kot v Ljubljani, je pričela z obratovanjem tudi hitra polnilnica na Jesenicah. Tudi tam gre za sodelovanje Občine Jesenice, lokalnega energetskega podjetja ENOS in javnega komunalnega podjetja Jeko-in. O postavitvi polnilnice se že odločajo tudi v Mariboru, zanimanje izkazuje še nekaj slovenskih mest. Eko sklad načrtuje, da bo tudi v letu 2012 finančno podpiral tovrstne projekte, saj so tako energetski kot okoljski učinki uvajanja metana kot pogonskega goriva v promet zelo ugodni.
Pripravil Iztok Kremser, Enos
več
- Dobri praksi učinkovite rabe energije v občinah
- SOLUTION: Kako tuje lokalne skupnosti načrtujejo pot do energetske učinkovitosti
- Projekt RECOMMEND za spodbujanje razvoja in uporabe eko inovacij v malih in srednjih podjetjih
- 31.01.2012 Ogrevanje na olje -alternativa v Ogrevanje napisal: enhozjan
- 09.01.2012 Priklop vetrne elektrarne v Električna energija napisal: enhozjan
- Trenutno še ni nobenega komentarja!
