LUKSIM d.o.o.

Ukvarjamo se z obnovljivimi viri energije. Kot distributerji Saint Gobaina Solar za Slovenijo, nudimo zelo obširno paleto produktov, ki zagotavljajo najboljšo r...

Zelena gradnja d.o.o.

Podjetje se ukvarja z vodenjem in načrtovanjem zidanih pasivnih hiš z upoštevanjem tehnologije zelene gradnje in razvojem ter proizvodnjo sistemskih produktov z...

Plastika Skaza d.o.o.

Podjetje Plastika Skaza je družinsko podjetje iz Velenja, ki se že vrsto let ukvarja z brizganjem plastičnih izdelkov za znane naročnike iz Slovenije in Evrope....
vseh ponudnikov: 428
več zanimivih ponudnikov
17. 5. 2012

Večina Ljubljančanov podpira uvedbo rumenih pasov za mestne avtobuse

Večina Ljubljančanov podpira uvedbo rumenih pasov za mestne avtobuse Večina Ljubljančanov podpira uvedbo rumenih pasov za mestne avtobuse Prebivalce Ljubljane in širše regije motijo zastoji in gneča v mestu. Glede na raziskavo »Rumeni pasovi - sprejemljivost pri občanih«, ki so jo izvedli na Fakulteti za družbene ved... več
foto: arhiv Enos
napišite svoje izkušnje več
 
datum: 26. december 2011 avtor: Ana Vučina Vršnak

Odprli največjo sončno elektrarno na Gorenjskem

Na sedežu podjetja Merkur v Naklu so pred kratkim uradno odprli največjo sončno elektrarno na Gorenjskem. Z nazivno močjo 800 kilovatov, kar zadošča za letno oskrbo več kot 200 gospodinjstev, spada elektrarna med deset največjih v Sloveniji. Investitor projekta so Gorenjske elektrarne (hčerinsko podjetje Elektro Gorenjska), katerim Merkur oddaja strešne površine, dobavitelj solarnih sistemov pa je nemško podjetje Phoenix Solar. Direktor Gorenjskih elektrarn Aleš Ažman je ob otvoritvi izpostavil »rekordno hitro« realizacijo projekta: od podpisa pogodbe do postavitve modulov je preteklo le 20 dni, celotna naložba pa je bila zaključena v enem mesecu.





Vnesi prispevek

V uredništvu Energija doma smo prepričani, da naši bralci in člani razpolagajo z obširnim znanjem in vedenjem o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Vabimo vas, da delite svoje znanje, izkušnje in informacije z nami in pomagate tistim, ki iščejo prave informacije ali pa le zanimive članke. Vpišite svoje vsebine in soustvarjajte energijsko odgovorno skupnost!
vnesi prispevek

DSC 0017Ekonomska korist za Merkur ...


V Merkurju so zadovoljni, saj jim oddaja strešnih površin prinaša ekonomske koristi. »To je kar pomemben vir prihodka, ker je to prihodek, ki ga ustvarja nepremičnina. Torej gre za dodatni dohodek, ki ga drugače ni bi mogli ustvarjati,« je povedal predsednik uprave Merkurja Blaž Pesjak.

Pojasnil je, da ima podjetje 27 maloprodajnih objektov in štiri velika skladišča in s tem torej kar nekaj streh, primernih za koriščenje sončne energije. »Spomladi prihodnje leto pričakujemo ponudbe tudi za ostale površine,« pravi in računa, da bodo v letu 2012 s sončnimi celicami opremili še kakšno streho. Ažman je sicer razkril, da se v splošnem pet odstotkov letnih prihodkov elektrarne lahko nameni za najemnino, da je projekt rentabilen.

... in priložnost za Gorenjske elektrarne


Predsednik uprave Elektro Gorenjska Bojan Luskovec je zadovoljen, ker vse več slovenskih podjetij prepozna priložnosti in izkoristi primerne strešne površine za proizvodnjo elektrike. »Izraba obnovljivih virov je izrednega pomena pri večanju deleža obnovljivih virov v energetski bilanci, vendar pa je potrebno opozoriti na nevarnosti, ki jih razpršeni viri s seboj prinašajo,« je poudaril in dodal, da so ustrezna vlaganja v elektroenergetsko infrastrukturo in njen razvoj temeljnega pomena pri vključevanju novih proizvodnih virov v omrežje.

Na Gorenjskem je po javno dostopnih podatkih že 152 sončnih elektrarn z nazivno močjo okoli 4,5 megavata. Ocenjena letna proizvodnja zelene električne energije v teh elektrarnah pa znaša 4,7 milijona kilovatnih ur in zadošča za potrebe 1125 gospodinjstev. Gorenjske elektrarne s svojimi sončnimi elektrarnami proizvedejo kar tretjino te električne energije, od tega polovico v omenjeni najnovejši in največji »Merkurjevi« na Gorenjskem.

Kot pravi Ažman, so sončne elektrarne danes »ena najbolj zanesljivih naložb, pri kateri imata energetski izkoristek in delovanje elektrarne večji vpliv na donosnost kot začetni stroški investicije«. Razvoj panoge je povsod po svetu v velikem zagonu, posledično cene komponent padajo. »Pričakuje se, da bo v približno 6-8 letih energija, proizvedena na tak način, konkurenčna ostalim virom brez podpor za odkup električne energije,« je pojasnil direktor Gorenjskih elektrarn.

DSC 0015Kot je razvidno s fotografij, ima Merkur še kar nekaj proste strešne površine, česar se investitorji očitno zavedajo, saj tako Ažman: »Seveda moramo biti konkurenčni s ponujenim najemom. Je pa na voljo po drugih objektih kar veliko število neizkoriščenih strešnih površin, tako da je potenciala veliko.« Po njegovih besedah bodo v prihodnje zanimive predvsem občine, ki imajo v lasti veliko šol, za gradnjo sončnih elektrarn pa se odločajo tudi zasebniki, predvsem kmečka gospodinjstva z velikimi gospodarskimi poslopji.

Predstavnik podjetja Phoenix Solar Thomas Sanders je ob otvoritvi dejal, da je slovenski trg relativno majhen in nov, a raste. Za zagon je potrebnega nekaj časa, je poudaril. Nova gorenjska elektrarna je njihov drugi projekt pri nas, a kot oravijo, nikakor ne zadnji.


 

Vpiši komentar

captcha
oddajte komentar
 
PRIJAVA NA NOVICE icon PRIJAVA NA NOVICE
Prejemajte novice v vaš e-poštni nabiralnik vsak teden.
Če bi na evropski ravni zgolj 10 odstotkov objektov (stavb) zgradili iz lesa namesto iz drugih gradiv, bi EU za 25 % dosegla zmanjšanje izpustov Co2, kot je predvideno v Kjotskem protokolu (dr. Franc Pohleven).
več

Zadnje objave
Zadnji odgovori
  • Trenutno še ni nobenega komentarja!
Kaj se dogaja z ekonomijo in planetom? avtor: Alenka Žumbar Klopčič, urednica Energetike.NET in pisateljica eko knjig 17. 5. 2012 Kaj se dogaja z ekonomijo in planetom?
Uvodno vprašanje bi si moral dandanes zastaviti prav vsak (trenutni) prebivalec “našega sveta”. Pri tem mislim razviti s...
več


PRIDRUŽITE SE NAM

Facebook

Si predstavljate, da bi imeli mačko v pisarni? Kako bi vam poživila dan? Kakšne vragolije bi ušpičila? O pisarniških in drugih prigodah, ki so vse resnične, govori knjiga za otroke Mačje zgodbe, Tiltkina pripoved, katere tri izvode podarjata spletna skupnost za promocijo trajnostnega bivanja Energija doma in pisateljica Mateja A. Kegel.
več