»Mansarda je sedaj najlepši del hiše«

Kot nam je povedal Tadej Zimic, ki se z leseno gradnjo ukvarja tudi poklicno, so hišo v lastni režiji začeli graditi aprila 2008, vselili so se še isto leto decembra in hišo sproti dokončevali. Teoretično znanje je sogovornik črpal iz Avstrije, Nemčije in Slovenije, praktičnega pa je pridobil predvsem na raznih gradbiščih.

Ker je sogovornik želel popolno pasivno hišo, je bila zrakotesnost, ki je bila takrat pionirska stvar, še kako pomembna. V ta namen so uporabili napravo »Blower door« s katero so napake lahko sproti odpravljali in dosegli zrakotesnost n50=0,2, » kar je skoraj tri krat bolje kot velevajo standardi«, ponosno pove lastnik. Pomembna pa je tudi izolacija, pri kateri ne gre varčevati, poudarja sogovornik. Lesna pasivna hiša družine Zimic ima tako 40 cm izolacije v zunanjih zidovih in strehi (celuloza in lesno vlaknene plošče) ter 25cm pod hišo (»stirudur«). Kot poudarja sogovornik, je hiša pozimi, pravi »šparavček«. »Vsa toplota, ki pride noter, noter tudi ostane.« Za ogrevanje v zimskem času porabijo cca. 100 evrov; toplotne izgube pa še dodatno zmanjšuje dejstvo, da se hiša z zahodne strani drži sosednje hiše. Večina oken je tako obrnjenih na vzhod in jug. Toplotna poraba znaša 13,6kWh/m²a.

Dodatno je na streho hiše nameščenih šest sončnih kolektorjev, ki ogrevajo 500 litrski bojler sanitarne vode in 1000 litrski zalogovnik kotlovske vode za talno ogrevanje. Ob letnem soncu oddajo cca. 7 kilovatov energije, pojasnjuje Tadej Zimic. Po potrebi pa hišo dogrevajo s toplotno črpalko zemlja-voda (4-5 kW). Temperatura po sogovornikovih besedah skozi celo leto niha med 20 in 25 stopinjami Celzija. Ker pa se v vročih dneh segreje še tako dobro izolirana hiša, je senčenje pogoj, še poudarja. V hiši hlajenja nimajo, vgrajeno pa je prezračevanje z rekuperacijo. Sicer pa so od Eko sklada prejeli okoli 20 tisoč evrov skupaj s subvencijo za sončne sprejemnike.

Na sliki prikaz izolacije stene: Zunanje stene so izolirane z 18 cm celulozne izolacije v leseni konstrukciji in 15 cm v instalacijskem kanalu. Na fasadi je lesno vlaknena plošča debeline 6 cm, parna ovira pa je OSB plošča debeline 1,5 cm na notranji strani stene. Skupna debelina stene z gips ploščami in fasado je 44 cm. Strop v mansardi je sestavljen iz kovinske konstrukcije in požarno varne gips plošče.

Ker sončni sprejemniki poleti pregrevajo kotlovnico so do sosednje hiše že speljali toplovod, preko katerega bodo sosede poleti oskrbovali s toplo vodo.

Glavna napaka, ki sta jo z ženo naredila, je bila ta, da nista za celo hišo najela dobrega arhitekta, poudarja sogovornik; Veluxove arhitektke so posegle le v mansardo iz katere so naredile »atraktiven in uporaben prostor«, poudarja sogovornik in pravi, da je mansarda sedaj najlepši in najsvetlejši del hiše, ki jo krasi šest strešnih oken za pasivne in nizkoenergijske objekte s trislojnimi stekli in izoliranimi okvirji. Kot nam je povedal sogovornik, je stanovanje v mansardi pasivne hiše na voljo tudi za poskusno bivanje. Na dan je treba odšteti 100 evrov. Nekaj obiskov, predvsem iz tujine, so že imeli.

Izmed vsega je sogovornik še najbolj navdušen nad stroški, ki za 270 m² veliko hišo na mesec nanesejo cca. 70 evrov. Glede na izračune je dejanska poraba električne energije za gospodinjstvo, ogrevanje hiše in tople vode v 19 mesecih znašala cca. 12 tisoč kWh oziroma 630 kWh na mesece. Za del porabljene elektrike pa so »krivi« še stroji, ki so jih uporabljali v času gradnje.

Pasivna hiša ima zelo majhne toplotne izgube, zelo majhno potrebo po električni energiji in izjemno visok nivo udobja bivanja, povzema Zimic, ki pravi, da bi lahko bili bloki ali večstanovanjske hiše zelo preprosto pasivnega standarda s samo večjo izolacijo, boljšimi okni in vgrajenim prezračevanjem.