Kako “zelena” je Ljubljana?

V okviru projekta Trajnostna mestna infrastruktura – Ljubljana – Pogled do leta 2030, ki ga za Siemens Ljubljana izvaja Center za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan« (CEU IJS), se je izkazalo, da lahko Ljubljana največ prihrankov do leta 2050 zagotovi skozi prenovo stavb. Po besedah mag. Borisa Sučića s CEU IJS bi v MOL s sistematičnim pristopom in uveljavljanjem ekonomičnega upravljanja z energijo kot obvezne prakse v vseh objektih, ki so v lasti MOL, po podatkih iz leta 2008 na letni ravni zmanjšali rabo energije za 106.393 MWh oziroma stroške za energijo za okrog 708.000 evrov. Skupni letni strošek (brez davkov) za energijo v vseh objektih, ki so v lasti MOL, je leta 2008 znašal okrog 5,9 milijonov evrov oziroma okrog 1,9 odstotka proračuna MOL. Pri tem predstavlja raba energije v stavbah v lasti MOL znotraj javnega sektorja 14 odstotkov.

Graf 1: Primerjava rabe energije v Ljubljani z rabo energije v Sloveniji leta 2008; Vir: IJS-CEU, podatki SURS, IE-Energis.

Kaj kaže praksa?

Javni stanovanjski sklad MOL je do zdaj izvajal energijske ukrepe le na dveh stavbah, in sicer na Steletovi 8 ter Kvedrovi 17, ki sta v celoti v lasti MOL-a. »V drugih stavbah, ki so v mešani lasti (fizične osebe, občina oz. JSS MOL), ni pripravljenosti ali pa možnosti za bolj obsežne posege,« nam je razložila Jožka Hegler, direktorica JSS MOL.

Za potrebe izdelave Lokalnega energetskega koncepta (LEK), ki naj bi ga obravnavali junija, so v letu 2009 prav tako izdelali analizo stanja na področju rabe energije v javnih stavbah MOL (skupaj v 326 objektih). Analiza stanja rabe energije je pokazala, da se za proizvodnjo toplote porabi goriva in električne energije v skupni količini 84 GWh/a, kar predstavlja 83 odstotkov skupne porabe energije v teh stavbah; preostala letna raba električne energije pa je ocenjena na 22 Gwh/a. Na Oddelku za varstvo okolja MU MOL so nam pojasnili, da specifična letna raba energije analiziranih stavb znaša 198 kWh/m2a (za ogrevanje 157 kWh/m2a, poraba električne energije pa 41 kW/m2a). Obenem so s termovizijsko kamero pregledali 22 energetsko najbolj potratnih objektov, tj. osnovnih šol in vrtcev. »V akcijskem načrtu, ki je del Lokalnega energetskega koncepta, bodo opredeljeni tudi ukrepi s področja energetske prenove stavb v lasti MOL,« zagotavljajo na omenjenem oddelku.

Graf 2: Primerjava deležev OVE v rabi končne energije ter sektorskih deležev OVE za Ljubljano in Slovenijo za leto 2008; Vir: IJS-CEU, podatki SURS, IE-Energis.

Ostale aktivnosti v smeri trajnostne energetike

Kljub še nesprejetemu Lokalnem energetskem konceptu pa MOL že izvaja projekte, ki so naravnani v smeri trajnostne energetike. Alenka Loose, načelnica Oddelka za varstvo okolja MOL, poudarja, da je energetika že zdaj eno od področij, ki mu mesto namenja veliko pozornosti. V Programu varstva okolja za MOL za obdobje 2007−2013 je med štirimi strateškimi cilji izpostavljeno zagotavljanje energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije. Loosejeva med njimi navaja izboljšave na področju razsvetljave, kjer so trenutno v fazi posodabljanja osvetlitve javnih objektov, tudi Plečnikovih Žal. S pomočjo LED-tehnologije zmanjšujejo tako osvetljenost kot tudi porabo električne energije. V fazi zamenjave je tudi semaforska oprema, kjer uvajajo LED-signalne dajalce. Trenutno je v Ljubljani z njimi opremljenih 43 semaforiziranih križišč in prehodov. Z ukrepi se torej osredotočajo tudi na področje prometa, kjer poteka postopno uvajanje trajnostne mobilnosti v potniškem prometu. LPP naj bi tako v drugi polovici letošnjega leta pridobil 20 avtobusov na zemeljski plin. Medtem je JP Snaga v svoj vozni park že uvedla vozila na utekočinjen naftni plin in elektriko; z nekaj hibridi se vozi tudi mestna uprava. Loosejeva je med ukrepi navedla še zamenjavo azbestnih streh na vseh šolah in vrtcih z dodatno toplotno izolacijo ostrešij.

Graf 3: : Učinek ukrepov na zmanjšanje rabe energije v stavbah v lasti MOL (leto 2020); IJS-CEU.

Razvit sistem daljinskega ogrevanja in plinifikacije

Ljubljana ima tudi dobro razvit sistem daljinskega ogrevanja in plinifikacije. Da bi še bolje izkoristili sistem daljinskega ogrevanja, so v Energetiki Ljubljana že pred časom predstavili daljinsko hlajenje oz. uporabo toplote za hlajenje stavb na temelju absorpcije. Nekaj pilotnih projektov uporabe toplote za hlajenje stavb, predvsem v stavbah Energetike Ljubljana in Termoelektrarne toplarne Ljubljana, je že postavljenih, v letu 2010 pa je bil realiziran prvi večji tržni projekt daljinskega hlajenja na kompleksu Športni park Stožice. Ta način uporabe toplote je zapisan med prioritete tudi v Lokalnem energetskem konceptu.

Omejitve glede rabe obnovljivih virov energije

Loosejeva pojasnjuje, da ima Ljubljana zaradi kotlinske lege in slabe prevetrenosti omejitve glede rabe obnovljivih virov energije. Izkoriščanje lesne biomase je predvsem zaradi onesnaževanja zraka s trdnimi delci zelo omejeno; ta obnovljivi vir lahko gospodinjstva izkoristijo za ogrevanja s skupnimi sistemi. Omejene so tudi možnosti koriščenja geotermalne energije, saj leži večji del Ljubljane na vodovarstvenih območjih. Zaradi nizkih povprečnih letnih hitrosti je vetrno energijo mogoče izkoristiti le z mikro vetrnicami. Največji potencial pa pri izkoriščanju vodne energije predstavljata Sava in delno Ljubljanica. V Ljubljani je smiselno izkoriščati predvsem sončno energijo; nekaj sončnih elektrarn je že nameščenih.

Ključno je odpravljanje ovir

»Pospešen razvoj energetske učinkovitosti in izrabe obnovljivih virov energije je temeljni element prehoda v nizkoogljično družbo in v primeru MOL lahko postane zagon za dodatni razvoj občine,« je prepričan Sučić. »Pri tem je pomembno, da ne kopiramo tujih programov, da razumemo implementacijsko okolje, oblikujemo podjetniško vizijo in izvedbeni model,« še dodaja.

Projekti prav tako ne bodo zaživeli brez vključitve in sodelovanja javnosti ter finančnih institucij. Sogovornik je še prepričan, da bi morala biti vloga države in MOL-a na področju energetske učinkovitosti predvsem v odpravljanju ovir, ki preprečujejo hitrejše izboljšanje energetske učinkovitosti. Po njegovih besedah je glede tega še veliko neizkoriščenih potencialov za sinergijsko sodelovanje in povezovanje javnih podjetjih iz Javnega holdinga Ljubljana (Energetika, Snaga, Vodovod-Kanalizacija) ter Elektra Ljubljana.