Econyl – potovanje v domišljeno prihodnost

Predsednik uprave skupine Aquafil Giulio Bonazzi je »krivec« za razvoj ideje, ki je združila znanje v Italiji, Sloveniji, na Slovaškem in v ostalih državah, da skupaj z vsemi inženirji in tehnologi vzpostavijo nov, v trajnostni razvoj usmerjen projekt. Ugotovitev, da bi tak projekt lahko bil zanimiv, tehnično in tehnološko izpeljiv, marketinško pa zagotovo uspešen, se je izkazala kot prava. Danes na projektu Econyl v Ljubljani poleg domačih strokovnjakov delajo tudi inženirji s Poljske, Slovaške, redno prihajajo inženirji iz Italije, prav tako pa na istem projektu dela inženir v ZDA.

Econyl predstavlja obrat za reciklažo snovi, ki bi sicer pristale na odpadu. Sloni na inovativnem procesu pretvarjanja odpada »nylon 6« v surovinski kaprolaktam z izjemnimi okoljevarstvenimi učinki. Pomembno je, da se tako pridelan kaprolaktam v ničemer ne loči od kaprolaktama, pridobljenega s tradicionalnim postopkom.

Julon je kemijsko-tekstilno podjetje, katerega glavna proizvodnja je polimerizacija iz repromateriala kaprolaktama v plastiko, t. i. granulat PA6. Njegova končna uporaba ima različne namene. Delno ga oplemenitijo v obratih v Italiji, njegova pot pa se nato nadaljuje v različno plastično industrijo. Večji del gre za izdelavo tekstilnih nitk (športne tkanine, plavalni kostimi ipd.) in »nitko« PA6 PCF, iz katere izdelujejo talne preproge.

Od odpadka do okolju prijaznega monomera

Podjetje na trgu pobere odpadke polimida 6, ki jih ločujejo na popotrošniške in postindustrijske, torej tiste, ki prihajajo iz sorodne industrije. Pred tem je tovrstni material dobil končno mesto na deponiji, danes pa v Julonu poskrbijo za predelavo. Seveda, priznava Kraus, danes, ko so na začetku, iščejo tiste, ki imajo največji koncentrat čistega polimida PA6, to pa so v največji meri ribiške mreže. Sicer ribiške mreže niso v celoti uporabne za predelavo po tem postopku, zato material, ki ga ne potrebujejo, očistijo in prodajo naprej, ostalo pa pripeljejo v Ljubljano. Tam ga čaka najprej pot v topilec, sledi depolimerizacija, nato polifikacija, ki poskrbi, da se odpadek vrne v osnovni repromaterial (kaprolaktam), iz katerega pridobivajo granulat. Tako je krog sklenjen.

»Kupi mrež« s celega sveta v Sloveniji

»Vsako leto se na svetu proizvede 100 tisoč ton ribiških mrež, ki izrabljene končajo na deponiji, v največ primerih pa jih ribiči spustijo kar na dno morja. To povzroča ogromno ekološko škodo, saj so mreže težko razgradljive, morsko življenje pa v njih umira,« pravi Kraus.

Na treh kontinentih

Aquafil je prisoten na treh kontinentih: v Evropi, ZDA in v Aziji. Še vedno pa glavna dejavnost poteka med Slovenijo in Italijo. Slovenija v skupini Aquafil igra zelo pomembno vlogo tako po številu zaposlenih kot po finančni realizaciji. Od skupno 2.000 zaposlenih jih obrati v Sloveniji in na Hrvaškem (prav tako del Julona) zaposlujejo polovico, od skupne finančne realizacije 435 milijonov evrov pa jih gre kar 180 milijonov skozi Julonove finančne tokove. Julonovo poslovanje poleg ljubljanskega obrata obsega še proizvodnjo v Celju, kjer je 250 zaposlenih, manjši proizvodnji v Senožečah in Ajdovščini ter obrat s 300 zaposlenimi na Hrvaškem. Julon v sistemu predstavlja glavni obrat, ostali pa so zadolženi za dodelavo.

Skupina Aquafil vsako leto beleži porast prihranka izpustov CO₂ in prihranek naftnega ekvivalenta (TEP). Za primerjavo smo vzeli obdobje od 2006 do 2009. V prvem letu je bil prihranek TEP 1.600, v letu 2009 pa že 4.200. Še konkretnejši je prihranek izpustov CO₂, ki je bil v letu 2006 5.100 ton, leta 2009 pa več kot dvakrat večji (13.400 ton).

Econyl − od ideje do zagona

 
Ideja je nastala pred tremi leti, danes obrat deluje. Dobro leto je trajala priprava projekta, še pred koncem so se pričele aktivnosti. Potreben je bil konkreten angažma s strani Julona, da je obrat dobil svoje mesto v Ljubljani. Prednost je bil zagotovo obstoječ, ustrezen prostor, kjer so obrat lahko postavili z bistveno nižjimi stroški. Drugi razlog, zakaj je Ljubljana najprimernejša, pa je bilo partnerstvo z Ministrstvom za gospodarstvo, ki je pomagalo podjetju do nepovratnih finančnih sredstev.

Julon – med največjimi porabniki električne energije v osrednji Sloveniji

»Električna energija je za nas izredno pomembna, saj smo prvi potrošniki v ljubljanski regiji. Naš strošek električne energije je enak strošku plač za vse zaposlene,« pravi prvi mož Julona. Na električno energijo gledajo z dveh vidikov – prvi je cena, drugi pa kakovost dobave. Proizvodnja v Julonu je zelo delikatna in ne prenese večjih izpadov. Ko govorimo o katastrofi ob izpadu električne energije, govorimo o minutah in ne urah. Desetminutni izpad bi za Julon pomenil med 100 in 200 tisoč evri škode.

V podjetju se zavedajo pomena učinkovite rabe energije (URE), saj že od vstopa na naše tržišče, od začetka zagona proizvodne linije Julon delajo v tej smeri. Ob vzpostavitvi proizvodnje so se lotili URE, kar je takrat pomenilo višje stroške, a danes so prihranki zaradi nižje energijske potratnosti jasni. Seveda pa to ni bil edini ukrep na področju URE; redno skrbijo za zamenjavo luči, kar na 46 tisoč kvadratnih metrov površin, ki so v večji meri brez dostopa do naravne svetlobe, pomeni konkreten prihranek. Za področje URE skrbi skupina strokovnjakov, ki stalno preizkuša nove načine, nove tehnologije in išče nove načine prihrankov tako za osvetlitev kot pri hladilnih sistemih in ogrevanju. Zunanja kontrola na področju energijske učinkovitosti je že večkrat pokazala, da so v Julonu korak naprej, načrti, ki jih imajo za prihodnost, pa gredo v pravo smer.

Econyl se ponaša z dnevno zmogljivostjo 28 ton predelanega in v monomerno obliko razkrojenega poliamidnega odpada. V tem obratu trenutno proizvajajo Econyl iz 70-odstotnega deleža industrijskega odpada in 30-odstotnega deleža potrošniških odpadkov. Pričakujejo, da bo v nekaj letih »ljubljanski« kaprolaktam v celoti izviral iz potrošniških odpadkov.

Prav načrti za prihodnost pa prinašajo tudi ideje za izrabo sončne energije. Čeprav se zavedajo, da bo v celotni izrabi električne energije ta obnovljivi prinašal le malo energije, pa se jim postavitev panelov zdi pomemben doprinos tako v marketinškem kot v trajnostnem smislu.

»Če bi bil danes Julon brez Econyla, bi bil eden med enakimi,« pravi Edi Kraus. Z Econylom je ne le Julon, pač pa cela skupina Aquafil korak pred ostalimi, predvsem korak pred konkurenco iz Azije in Turčije. Zavedajo pa se, da bodo tudi ostali hoteli slediti njihovemu napredku, zato skrbijo za to, da ne zaspijo, temveč vseskozi stremijo k napredku.


Fotografije: Arhiv Julon