Do energijsko samozadostne hiše v le treh mesecih!

Verjetno le malokdo ostane ravnodušen, ko prestopi prag energijsko samozadostne oziroma pasivne hiše, katere poglavitni materiali je popolnoma naravni les, notranjost pa se zdi zračna že zaradi velikih steklenih površin sicer troslojnih alu-lesenih oken.

Energijo ohranja debela, približno 47-centimetrska izolacija, ki ponekod meri tudi 53 centimetrov. Energetsko varčnost pa v Lumarjevi pasivni hiši Primus 137 iz skupine Avantgarde, grajeno s certificiranim sistemom Lumar Pasiv, zagotavlja ne le sam tloris, po katerem se prostori odpirajo proti jugu in s tem preko steklenih površin omogočajo zajem sončne energije, ampak tudi toplotna črpalka zemlja-voda domačega podjetja Termo-tehnika (VEČ).

Na vprašanje, ali je kriza kaj zaznamovala povpraševanje po pasivni gradnji direktor Lumarja Marko Lukič odgovarja, da v podjetju opažajo, »da so kupci v času krize pri odločitvi za nakup veliko bolj previdni in preudarni in se zelo dobro pozanimajo o kakovosti hiše in proizvajalcu«. »Ker so naše hiše na trgu poznane kot kakovostne in predvsem vodilne na področju nizkoenergijskih rešitev, se kriza pri nas zaenkrat pozna v pozitivnem smislu, saj smo v lanskem letu sklenili največ novih pogodb.«

Z zemeljskimi izmenjevalniki do gospodarne rabe energije

Lumarjeva hiša pri Hrastniku ima vgrajene tudi zemeljske izmenjevalnike toplote s košarami. V primerjavi z doslej poznanimi načini izdelave ploskovnih zemeljskih izmenjevalnikov toplote ali globinskih sond z globinami do sto in več metrov, s katerimi se odvzema toplota v zemlji s pomočjo tekočine, ki se pretaka v zaprtem tokokrogu izmenjevalnika, in se potem oddaja v tokokrog toplotne črpalke, gre tu za sistem s košarami s spiralno navito cevjo. Košare se polagajo na medsebojnem razmaku najmanj štirih metrov in segajo do globine približno 4,5 do 6,5 metrov. Tako so prednosti danega sistema, da skozi vse leto omogoča čisto, gospodarno in okolju prijazno rabo sončne energije za ogrevanje, površina tal, ki jo potrebujemo za izvedbo polja s košarami, pa je približno enaka ogrevani stanovanjski površini. Medtem ko s sistemom ne povzročamo niti neugodnih vplivov na naravne mikroorganizme v tleh, pa je tudi njegova vgradnja cenovno ugodna, pravijo ponudniki.

Ste vedeli, da vgradnja kompaktnega zemeljskega kolektorja v obliki košare za ogrevanje in hlajenje NEH prihrani 75 % površine zemlje v primerjavi z vgradnjo klasičnega horizontalnega zemeljskega kolektorja (VEČ)?

Se pa lahko graditelji, ki se odločijo za Lumarjevo hišo Primus, ki sta jo zasnovala arhitekta Danijel Čelig in Kristina Rakušček, odločijo tudi za nadstrešek za enega ali dva avtomobila, s katerim lahko praktično poskrbijo tudi za učinkovito senčenje steklenih površin objekta v poletnem času, podobno kot telovadec Mitja Petkovšek pa se lahko odločijo tudi za namestitev sončne elektrarne na te dodatne strešne površine. Pasivna hiša je tako ali tako le droben korak od tega, da gospodinjska energijska bilanca postane ne le nevtralna, temveč pozitivna.

Nizkoenergijska hiša je objekt, ki za letno ogrevanje na kvadratni meter površine porabi med 40 in 60 kWh energije, pasivna hiša pa je energijsko varčna zgradba, pri kateri je visok bivalni standard zagotovljen brez običajnih ogrevalnih sistemov ali klimatskih naprav, njena letna poraba energije pa ne sme presegati 15 kWh na kvadratni meter (VEČ). Pasivna hiša je sicer le droben korak od tega, da gospodinjska energijska bilanca postane ne le nevtralna, temveč pozitivna.

Rekuperacija – sistem, ki omogoča, da hiša »diha«

In da je počutje v takšni hiši resnično fenomenalno, potrdi že enkratni obisk takšnega objekta. Hiša sicer zajema in ohranja toploto, po drugi strani pa tudi »diha«. To ji omogoča rekuperacija oziroma prezračevalni sistem, ki v zgradbo uvaja sveži zrak, ki ga zajema zunaj, po ceveh pripelje do prenosnika toplote – rekuperatorja, tu hladen, sveži zrak sprejme toploto izstopajočega zraka in nato ga po ceveh vodi v bivalne in spalne prostore.

Zrak je torej svež in topel. V kuhinji, na stranišču, v kopalnici, shrambi itd. ga zajemamo, zopet vodimo po ceveh v prenosnik toplote, kjer odda toploto hladnemu vstopajočemu zraku, nazadnje pa kot izrabljen in hladen zrak zapusti objekt. Prenosniki toplote imajo danes že zelo dober izkoristek in zadržijo tudi več kot 90 odstotkov toplote v zgradbi. V zgradbi imamo tako vedno svež zrak – česar v običajnih objektih nimamo –, zaradi prezračevanja pa ne izgubljamo toplote.

Gradnja z lesom za zdravje in denarnico!