- 17. 5. 2012 Večina Ljubljančanov podpira uvedbo rumenih pasov za mestne avtobuse
- 16. 5. 2012 V Ljubljani večja izposoja koles kot na Dunaju
- 14. 5. 2012 Spletne zmenkarije za jedce organske hrane
- 9. 5. 2012 Bisol z novim izdelkom - otočno sončno elektrarno
LUKSIM d.o.o.
Zelena gradnja d.o.o.
Plastika Skaza d.o.o.
Večina Ljubljančanov podpira uvedbo rumenih pasov za mestne avtobuse
foto: arhiv Enos
- 31. 10. 2009 Evropska direktiva o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo
- 31. 10. 2009 Odločba o sprejetju večletnega akcijskega programa na področju energije: "Inteligentna energija – Evropa"
- 31. 10. 2009 Evropska direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov
- 31. 10. 2009 Seznam standardov, ob uporabi katerih se domneva skladnost z zahtevami Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov
- 6. 4. 2010 V katerem energijskem razredu je stavba?
- 12. 2. 2010 Primerjava med ceno kurilnega olja ter zemeljskega plina za ogrevanje stanovanja
- 12. 2. 2010 Primerjava cen energentov, končne in koristne energije
- 11. 1. 2010 Izračunaj porabo energije za mobilnost!
Biološke odpadke lahko ločujemo tudi brez gnitja in neprijetnih vonjav
Povprečna štiričlanska družina pridela na teden približno 35 kilogramov odpadkov, od katerih biološki predstavljajo kar 30 odstotkov. Ti odpadki razpadajo, zaudarjajo, privabljajo mrčes in obenem obremenjujejo okolje s toplogrednimi plini ter onesnažujejo podtalnico. Eden prvih korakov k zmanjševanju količin odpadkov sta ločeno zbiranje in recikliranje le-teh.Vnesi prispevek
Od 1. julija 2011 dalje vsi ločujemo biološke odpadke, tako gospodinjstva kot tudi podjetja, kar pomeni, da biološke odpadke ne odlagamo več v zabojnike za mešane odpadke. Namesto tega imamo dve možnosti, biološke odpadke odlagamo v za to namenjene zabojnike in pustimo, da za njih poskrbijo komunalna podjetja, ali jih zbiramo na lastnem zunanjem kompostu.
Dejstvo je, da večina bioloških odpadkov nastane v kuhinji in ker je sprotno odnašanje zamudno, jih nekaj dni zbiramo v dragih in nerodnih biorazgradljivih vrečkah ter jih nato odnesemo v zabojnik ali na kompost. Težava je v tem, da biološki odpadki, zaradi prisotnosti zraka, začnejo gniti ter oddajati neprijetne vonjave in privabljati mrčes.
Rešitev brez uporabe vrečk, brez neprijetnih vonjav in brez nadležnega mrčesa ponujajo v podjetju Plastika Skaza, kjer proizvajajo koš za ločevanje bioloških odpadkov Organko. Narejen je iz reciklirane plastike in primeren za ločevanje vseh vrst bioloških odpadkov, tudi citrusov, jajčnih lupin in mesa.
Do kakovostnega komposta v štirih tednih
Organka lahko postavimov kuhinjo, omaro ali shrambo. Povprečna štiričlanska družina 16-litrski koš polni približno mesec dni. Med samim polnjenjem odpadkom dodajamo naravni posip, imenovan Biogen. Ta poskrbi, da odpadki v košu brez vonja fermentirajo, in da se vsi pesticidi in zdravju škodljive snovi razgradijo na okolju prijazne elemente. Pri procesu fermentacije nastaja tekočina, ki jo nerazredčeno uporabljamo za vzdrževanje čistih odtokov, ali jo razredčimo z vodo in uporabimo za zalivanje sobnih in zunanjih rastlin.
Ko je Organko poln, vsebino preprosto stresemo v zabojnik za biološke odpadke in pustimo v nadaljnjo obdelavo komunalnim podjetjem. Gospodinjstva z lastnim kompostom, poln koš postavijo v prostor s sobno temperaturo in pustijo počivati (med tem časom začnejo s polnjenjem drugega koša). Po 14 dneh vsebina prvega koša v celoti fermentira in nastala zmes je pripravljena za kompostiranje. Koš izpraznimo na kompostniku, zmes dobro prekrijemo. V štirih tednih bo iz odpadka nastal kompost I. kvalitete, primeren za nadaljnjo uporabo, vključno za pridelavo hrane. Če vsebino zakopljemo v zemljo, se slednja v 4 tednih spremeni v črni humus. Pozitivne rezultate je certificiral Zavod za zdravstveno varstvo RS.
Kaj sodi med biološke odpadke
V Organka lahko odlagamo na koščke narezane kuhinjske ali manjše vrtne biološke odpadke - hrano, sadje, zelenjavo, kavo, čajne vrečke, manjše kosti, sir, ribe, rože, robčke, celo citruse, bananine olupke, jajčne lupine in meso. Vanj ne sodijo tekočine, maščobe, velike kosti, živalski iztrebki, ogorki, pepel, papir ipd.
Če še vedno niste prepričani, kaj sodi med biološke odpadke in kaj ne, navajamo seznam (vir: Snaga Maribor):
V rjavo posodo ali na kompostni kup sodijo:
- zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst
- jajčne lupine
- kavne usedline
- čajne in kavne filter vrečke
- pokvarjeni prehrambeni izdelki
- netekoči ostanki hrane
- papirnati robčki in brisače
- odpadno vejevje
- listje
- stara zemlja lončnic
- cvetje
- plevel
- pokošena trava
V rjavo posodo ali na kompostni kup ne odlagamo:
- plastike, stekla, kovine
- kosti
- maščobe
- vsebine vrečk za sesalce
- plastičnih vrečk
- pepela
- plenic
- pasjih in mačjih iztrebkov
- ostankov zdravil
- ostankov tekstila
- ostankov tekoče hrane
- kamenje
Več informacij o Organku na spletnem naslovu www.organko.si.
več
- Dobri praksi učinkovite rabe energije v občinah
- SOLUTION: Kako tuje lokalne skupnosti načrtujejo pot do energetske učinkovitosti
- Projekt RECOMMEND za spodbujanje razvoja in uporabe eko inovacij v malih in srednjih podjetjih
- 31.01.2012 Ogrevanje na olje -alternativa v Ogrevanje napisal: enhozjan
- 09.01.2012 Priklop vetrne elektrarne v Električna energija napisal: enhozjan
- Trenutno še ni nobenega komentarja!